V iskanju glasbene katarze

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / / 06:00

V soboto, 4. septembra, bo v Športnem parku na Bledu koncert znane slovenske skupine Dan D. Kot predskupina bo nastopila skupina X MUZA, katere pobudnica je skladateljica, pianistka in pevka Nataša Vester Trseglav.

Avtorski glasbeni projekt, ki ga boste z vašo skupino X MUZA to soboto na Bledu predstavili v živo kot predskupina na koncertu z Dan D, je eno od vaših ustvarjalnih glasbenih popotovanj v zadnjih letih. Kaj ste kot mlada pianistka, skladateljica in pevka, avtorica skladb za soliste in klasične komorne sestave ter ustvarjalka glasbe za gledališče raziskovali v glasbenem žanru, ki je bolj kot klasiki blizu sodobnejšim glasbenim zvrstem, kot so jazz, rock ali pop?

»Težko bi rekla, da gre za raziskovanje žanrov. Glasba je glasba in ne glede na žanr obstaja dobra in slaba. Seveda pa je odvisno od vsakega posameznika, kaj je za njegova ušesa in kaj ne. Tako kot imajo vsake oči svojega slikarja. Gotovo mi izziv predstavlja moment, ko glasba pogleda čez sebe, poleti v določenem smislu. To je v tem žanru (jazz, pop, rock ...) mogoče izvesti na drugačen način kot pa v klasiki, kjer je upoštevanje agogičnih oznak skorajda nujno. V jazzu, popu … so zvočne linije in slike izrazito svobodnejše in prepuščene trenutku in občutku, nenazadnje počutju. Klasika je že sama po sebi klasična - strožja, če se malo pošalim. Klasičen glasbenik svobodo išče v niansah, kar je zanj nedvomno zahtevno in hkrati osvobajajoče. Kot glasbenica zelo rada potujem iz stila v stil oz. iz žanra v žanr. To me osvobaja, sprošča in izziva.«

Kako ste določali inštrumentalno podobo vaše glasbe, je ta na neki način nekoliko podrejena klavirju, ki ima v večini skladb vodilno vlogo?

»O tem sploh nisem razmišljala. Glasba je sama zahtevala tak sestav. Določene skladbe so v polni zasedbi, torej klavir, harmonika, violina, kitara, bas/kontrabas, bobni, vokal, nekatere skladbe pa so zahtevale bolj okleščeno zasedbo. Glasba je naravna in sama določa barvo zvena, mi jo samo pobarvamo. Kar se klavirja tiče, pa nekje ima vodilno vlogo, nekje je kot ritmičen inštrument. Seveda pa dodaja barvo, ki je skorajda nepogrešljiva v skladbah X MUZE.«

Vašo avtorsko moč kot diplomirana skladateljica izražate v glasbenem smislu, kje zorijo vaša besedila za skladbe in nenazadnje, kdaj ste spoznali, da gre slednjima dodati še vaš pevski talent?

»Besedila in glasba nastajajo hkrati. Samo skladanje pa je pogojeno od trenutka, ki ga rišejo ljudje, mesta, nepridiprave ali prave situacije ... Glasba je v meni igrala in pela že pred glasbenim izobraževanjem in bo ostala z mano do konca. Proces, ki se dogaja v meni, je nekakšno filtriranje in infiltriranje samega sebe v odnosu z okolico. Glasbena katarza.«

Glasba in nato besedilo ali ste nasprotno uglasbljevali besedila?

»Kar se mojih stvaritev za X MUZO tiče, nastaja vse hkrati. Glasba in besedila.«

Kakšno življenje načrtujete projektu X MUZA?

»Dolgo, lepo in spevno. Da nas ljudje slišijo in ne preslišijo, da nas za trenutek vzamejo s seboj in nas priporočijo prijateljem, da se najde kak založnik ali producent, ki bo v našem ustvarjanju videl potencial. Vse našteto nam daje priložnost in motiv, da ustvarjamo naprej. Glasba je vendarle pisana od ljudi za ljudi.«

Če je »muza« lahko muzika ali navdih zanjo, kaj v imenu skupine pomeni »x«: nekaj neznanega, drugačno, mogoče glasbeno odprtost …?

»X so glasbeni stili oziroma žanri, X je glasbeno popotovanje, X je neznanka, X – moški?, X je ženska?, X je 10, grška mitologija pozna devet umetnostnih muz, X MUZA je deseta. Slovenska. Svetovna.«