Pravijo mu loški "Lenti"

Vsako drugo sredo v mesecu osrednje dvorišče nekdanje škofjeloške vojašnice zaživi kot sejem. Kupci prihajajo od vsepovsod, tudi z avtobusi.

Škofja Loka - V preteklosti je bil sejem na Mestnem trgu, a v staro mestno jedro s svojo ponudbo ni sodil in tako so ga preselili na območje vojašnice. Ljudje ga (ironično ali pa ljubkovalno) imenujejo kar škofjeloški Lenti, ker na več kot 120 stojnicah lahko poceni kot svoje dni na tržnici madžarskega mesta dobijo tako rekoč vse, od tekstila in obutve do hrane in tehničnega blaga. »Tretjina prodajalcev na stojnicah ima svojo lastno proizvodnjo,« pojasni Franc Gider, predsednik krajevne skupnosti Kamnitnik, ki upravlja z živilsko tržnico in sejmiščem v vojašnici. Glavnina ponudbe pa je res takšna, kot jo poznajo obiskovalci madžarskega mesta Lenti. Tako kot tja tudi v Škofjo Loko prihajajo polni avtobusi kupcev. Franc Gider, ki je bil avgustovsko sredo na sejmišču že od ranega jutra, je dejal, da so že zgodaj prispeli avtobusi s kupci z Jesenic, Ljubljane, Železnikov, Žirov … Včasih pripeljejo polni avtobusi upokojencev. Franc Gider je dejal, da so med kupci opravili že več anket in da vse izkazujejo zadovoljstvo, da imajo možnost kupovati poceni. »Da lahko kupiš nekaj za majhen denar, je dobro tudi za dušo,« na osnovi anket med kupci ugotavlja sogovornik. Na stojnicah (večinoma stalnih prodajalcev iz vse Slovenije) je tako naprodaj več tisoč predmetov. Upokojenka Milka, ki si je prišla kupit copate, je dejala, da je tu zanje plačala sedem evrov, v trgovini pa bi bile deset. Kupna moč pri ljudeh pada, zato je poceni ponudba vse pomembnejša, tudi če kakovost ni prvovrstna. Prodajalci na stojnicah pa imajo v času recesije s prodajo različne izkušnje. Mrharjevi iz Ribnice, ki na sejmih po vsej Sloveniji prodajajo obutev, se s prodajo v Škofji Loki kar pohvalijo, čevlje pa je pri njih mogoče dobiti za ceno od pet do 30 evrov.

Letos so trije sejmi odpadli zaradi slabega vremena. Ljudje so jih pogrešali, pravi Franc Gider. Krajevna skupnost ima na skrbi postavitev sejma in ki ob koncu sejemskega dne (okoli 16. ure) poskrbi, da je vse skupaj lepo pospravljeno. Pri tem jim pomaga invalidsko podjetje Želva. »Za sejmom ostane za poln zabojnik odpadkov,« pravi Gider. Ves letni prihodek, ki se giblje od 40 do 50 tisoč evrov (najemnina za stojnico je 25 evrov), vložijo v krajevno skupnost: urejanje cest, otroška igrišča in podobno. Kaj potem, ko bo moral sejem območje vojašnice zaradi pozidave zapustiti? Franc Gider pričakuje, da bodo nekaj let še lahko ostali na tem mestu, potem pa računajo, da bodo našli prostor na območju sedanje klavnice.