Ruska vohunka

Brez izhoda: film Salt je akcijski vohunski triler, ki nam predstavi cinični svet varnostnih služb in delikatnost odločitev tajnih agentov, ki morajo pri reševanju sveta ostati skriti, da lahko mi mirno spimo.

Časovno je pojav vohunskih romanov sovpadel z nastankom filma, torej ob koncu 19. stoletja, čeprav nekatere izjeme zasledimo tudi že prej, npr. Cooperjevo zgodbo Vohun (1821). Vohunski romani so doživeli pravi razcvet v času hladne vojne, številni izmed njih so dobili tudi filmsko verzijo. Pisatelji, kot so Ian Fleming, John le Carre, Len Deighton, Robert Ludlum ter Tom Clancy, so klasiki, ki so vdihnili življenje številnim tajnim agentom oz. vohunom, katerih naloga je bila reševati svet pred nenehno grožnjo apokalipse. Svet med hladno vojno je bil namreč svet dvojnosti blokovske politike, postavljene na jedrsko konico. In vohuni so morali skrbeti za to, da se katera izmed strani tehtnice ni nagnila preveč. Morali so skrbeti za ravnovesje sil, ki niso smele uiti izpod nadzora, če smo želeli svet ohraniti takšen, kot je. Vohuni morajo trdo delati, se žrtvovati v svojem svetu, zato da bi naš svet ostal nespremenjen, torej zato, da nam ustvarjajo iluzijo varnosti, znotraj katere lahko delujemo mi sami.

Vohuni skušajo biti vedno korak pred nasprotnikom; da pa bi prišli do njihovih informacij, se poslužujejo vsemogočih tajnih mrež, dvojnih ali trojnih agentov ter ostalih vohunskih tehnik. V skrajni liniji pa uporabljajo tudi ekstremne postopke infiltracije, ko vohunske organizacije vzgajajo svoje ljudi že od rojstva kot pripadnike nasprotnikove družbe in jih nato neopazno priključijo konkurenci: kot tempirano bombo, ki čaka, da se sproži. Tak je bil vohun Kevin Costner v filmu Brez izhoda (1987). Taka pa je v vohunskem trilerju Salt tudi vohunka Evelyn Salt, igra jo Angelina Jolie, za katero se izkaže, da ni le sodelavka ameriške tajne agencije CIA, temveč ruska agentka na misiji odstraniti ameriškega predsednika. S tem pa se številni preobrati ter paranoične dvojne igre šele začnejo. Da bi se rešila iz primeža dveh strani, mora Evelyn bežati od obeh. Pred njo je 'bourneovsko' odkrivanje preteklosti in iskanje identitete.

Avstralski režiser Phillip Noyce se je že srečal s tematikami vohunjenja ter infiltracije (Patriotske igre, Svetnik, Mirni Američan,...), tokrat pa nam postreže s filmom, polnim akcijskih sekvenc, kjer zakoni fizike nemalokrat odpovejo. Po tehnični plati film torej zadovolji okus adrenalinskih navdušencev, še bolj pa je zanimiv njegov etični vidik oz. moralni aspekt glavne junakinje. Ta v določenem trenutku ne ve več, na čigavi strani se nahaja, komu pripada – je bolje pomagati Zahodu ali Vzhodu? Zato ji postane jasno, da si mora izbrati svojo pot. Njene odločitve tako postanejo nadideološke, onkraj politične določenosti in ukazov obeh strani – zaupa lahko le še sebi. Njena tragičnost pa je v tem, tako kot tudi tragičnost vseh razkritih vohunov, da v tem svetu ne more več živeti – ko vohuna enkrat razkrinkajo, ne more biti več vohun.

Ocena: 4 / 5