Slavko Kanalec

Veliki obeti, saj učinki še niso vidni povsod

Od rasti nemškega gospodarstva si veliko obetajo tudi gorenjska podjetja, vendar bodo ti učinki vidni šele v drugi polovici leta ali v letu 2011.

Kranj – Nemško gospodarstvo oziroma njen bruto domači proizvod je v drugem letošnjem kvartalu zraslo kar za 2,2 odstotka oziroma največ v zadnjih dvajsetih letih. Podatek bi bil še spodbudnejši, če bi se nanašal na slovensko gospodarstvo, ker pa je Nemčija največji zunanjetrgovinski partner Slovenije, smo o spodbudnem vzdušju povprašali v nekaj gorenjskih podjetij.

Zadovoljen je glavni direktor jeseniškega Acronija Slavko Kanalec: »Nemčija je za Acroni zelo pomembna partnerica, saj izvoz na ta trg predstavlja več kot petino prodaje. V zadnjih mesecih poslujemo s polnimi zmogljivostmi, kar gre tudi na račun dobre situacije in okrepljenega povpraševanja na nemškem tržišču.« V prvih sedmih mesecih se je izvoz Acronija na ta trg v primerjavi z letom prej podvojil oziroma je znašala prodaja 38 milijonov evrov. »Letos zaznavamo večji obseg naročil, vendar je naše podjetje bolj kot od makroekonomskih trendov odvisno od realizacije novih projektov v proizvodnjo. Nam so višji obseg prodaje prinesli predvsem novi posli,« pa pravi Marjan Pogačnik, predsednik uprave Iskra Mehanizmi, ki na nemški trg izvozi okoli petino proizvodnje, posredno celo nekoliko več.

Pomemben trg, a ne za vse

»Znatna nemška gospodarska rast se še ne pozna pri rasti prodaje v Lip Bledu, saj je ta povezana z investicijsko dejavnostjo, ki je kljub rasti še vedno šibka,« pojasnjuje Alojz Burja, predsednik uprave podjetja Lip Bled. Ocenjuje, da je nemška rast povezava s stimulacijami države za nakup vozil in večje potrošnje izdelkov, ki pripomorejo k učinkovitejši rabi energije. »Še nekaj let nazaj je bil nemški trg za nas zelo pomemben, zaradi drugačnih prodajnih poti, večjega deleža cenenih vrat in zaostrovanja konkurence pa smo precejšen delež prodaje iz Nemčije preusmerili na druge trge. Še vedno ta trg predstavlja za nas peto največje tržišče,« dodaja Burja.

»Naš največji izvozni trg je Vzhodna Evropa, predvsem Ruska federacija in Ukrajina, zato ne opažamo nikakršnega vpliva porasta nemškega gospodarstva na naše poslovanje,« pa odgovarja Andrej Polenec, direktor Iskratela, in dodaja, da se je kljub temu telekomunikacijski trg v Ruski federaciji v primerjavi s prejšnjim letom stabiliziral in so posledično tudi njihovi prodajni rezultati za sedem odstotkov boljši kot lani v istem času.

Gospodarska kriza iz najhujšega?

Vse pozitivne napovedi so preuranjene in ne temeljijo na realnih osnovah, na vprašanje, ali hitra nemška rast že napoveduje izhod iz krize, ki naj bi bila po prvih napovedih v obliki črke W, odgovarja Burja: »Smo v globoki krizi, v kateri se bodo spremenila globalna razmerja med velikimi ekonomijami. Do sedaj se je konjunktura gradila na izvozu na Kitajsko, postopoma pa bo ta država, zaradi velike rasti proizvodnje, začela nazaj 'bruhati' svoje izdelke.« Kljub temu meni, da imata les in slovenski lesni izdelki svetlo prihodnost, če bodo lesarji le uspeli zdržati, tako Burja, 'v tej nori dirki'.

Tudi Pogačnik meni, da podatek o hitri rasti v enem kvartalu še ni zagotovilo za oznanjanje konca krize: »Gospodarstvo je preveč kompleksno, čeprav gre za ohrabrujoč trend. Zgodovina nas uči, da so bili vsi izhodi iz kriz v obliki črke W.« Po drugi strani, razmišlja Marjan Pogačnik, pa so se makroekonomisti v zadnjih stotih letih že kaj naučili iz izkušenj in upa, da so jih sedanje vlade tudi upoštevale pri dinamiki in vrsti ukrepov. »Ne kaže, da bi se nam bližal drugi val krize, zato upam, da se vsaj v Evropi zaključuje,« meni Kanalec in dodaja, da so nivoji proizvodnje in prodaje na trgu jekla še vedno bistveno nižji kot pred letom ali dvema.

Andrej Polenec pravi, da opažajo uresničevanje napovedi svetovnih analitikov, da bo šlo letos gospodarstvu bolje: »Kljub temu pa naš ambiciozno zastavljen prodajni načrt v celoti ne bo izpolnjen. V prihodnjem letu pa pričakujemo močan investicijski cikel v telekomunikacijski panogi.«

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 23. junij 2013 / 10:46

Likovna satira

Denimo, da vas nekdo vpraša, ali poznate kak slovenski satirični časopis. Kar nas je starejših, bi se spomnili Pavlihe. Morda bi se kdo zgrozil nad dejstvom, da zdaj takega (se pravi dobre...

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / torek, 29. april 2008 / 07:00

Bolje, da kri damo, kot da jo dobimo

Škofjeloško območje je po številu krvodajalcev med najuspešnejšimi v Sloveniji. Solidarnost še ni pozabljena vrednota, meni 50-kratni krvodajalec Janez Kisovec.

Splošno / torek, 29. april 2008 / 07:00

Ekonomistka, ki odlično poje

Nataša Jemec iz Škofje Loke je postala Prvi glas Gorenjske 2008.

Škofja Loka / torek, 29. april 2008 / 07:00

Odkrili spominsko ploščo Karlinoma

Stara Loka – V Stari Loki 49 pri Kalanušu so aprila odkrili spominsko ploščo dvema znamenitima rojakoma, duhovniku Janezu Karlinu (1842-1915) in msgr. dr. Andreju Karlinu (1857 -...

Splošno / torek, 29. april 2008 / 07:00

Kavarna Vahtnca je prodana

Ob koncu marca sta župan občine Škofja Loka Igor Draksler in predsednik državnega sveta Blaž Kavčič obiskala predsednika uprave Zavarovalnice Triglav Andreja Kociča in ga seznanila...

Splošno / torek, 29. april 2008 / 07:00

Globalna vas v loških vrtcih

Globalna vas je ena od dejavnosti medkulturnega povezovanja, njen namen pa je zmanjševati nestrpnost do drugačnosti. Globalno vas so v minulih dneh v sodelovanju s študentsko organizacijo AIESEC...