Slavko Kanalec

Veliki obeti, saj učinki še niso vidni povsod

Od rasti nemškega gospodarstva si veliko obetajo tudi gorenjska podjetja, vendar bodo ti učinki vidni šele v drugi polovici leta ali v letu 2011.

Kranj – Nemško gospodarstvo oziroma njen bruto domači proizvod je v drugem letošnjem kvartalu zraslo kar za 2,2 odstotka oziroma največ v zadnjih dvajsetih letih. Podatek bi bil še spodbudnejši, če bi se nanašal na slovensko gospodarstvo, ker pa je Nemčija največji zunanjetrgovinski partner Slovenije, smo o spodbudnem vzdušju povprašali v nekaj gorenjskih podjetij.

Zadovoljen je glavni direktor jeseniškega Acronija Slavko Kanalec: »Nemčija je za Acroni zelo pomembna partnerica, saj izvoz na ta trg predstavlja več kot petino prodaje. V zadnjih mesecih poslujemo s polnimi zmogljivostmi, kar gre tudi na račun dobre situacije in okrepljenega povpraševanja na nemškem tržišču.« V prvih sedmih mesecih se je izvoz Acronija na ta trg v primerjavi z letom prej podvojil oziroma je znašala prodaja 38 milijonov evrov. »Letos zaznavamo večji obseg naročil, vendar je naše podjetje bolj kot od makroekonomskih trendov odvisno od realizacije novih projektov v proizvodnjo. Nam so višji obseg prodaje prinesli predvsem novi posli,« pa pravi Marjan Pogačnik, predsednik uprave Iskra Mehanizmi, ki na nemški trg izvozi okoli petino proizvodnje, posredno celo nekoliko več.

Pomemben trg, a ne za vse

»Znatna nemška gospodarska rast se še ne pozna pri rasti prodaje v Lip Bledu, saj je ta povezana z investicijsko dejavnostjo, ki je kljub rasti še vedno šibka,« pojasnjuje Alojz Burja, predsednik uprave podjetja Lip Bled. Ocenjuje, da je nemška rast povezava s stimulacijami države za nakup vozil in večje potrošnje izdelkov, ki pripomorejo k učinkovitejši rabi energije. »Še nekaj let nazaj je bil nemški trg za nas zelo pomemben, zaradi drugačnih prodajnih poti, večjega deleža cenenih vrat in zaostrovanja konkurence pa smo precejšen delež prodaje iz Nemčije preusmerili na druge trge. Še vedno ta trg predstavlja za nas peto največje tržišče,« dodaja Burja.

»Naš največji izvozni trg je Vzhodna Evropa, predvsem Ruska federacija in Ukrajina, zato ne opažamo nikakršnega vpliva porasta nemškega gospodarstva na naše poslovanje,« pa odgovarja Andrej Polenec, direktor Iskratela, in dodaja, da se je kljub temu telekomunikacijski trg v Ruski federaciji v primerjavi s prejšnjim letom stabiliziral in so posledično tudi njihovi prodajni rezultati za sedem odstotkov boljši kot lani v istem času.

Gospodarska kriza iz najhujšega?

Vse pozitivne napovedi so preuranjene in ne temeljijo na realnih osnovah, na vprašanje, ali hitra nemška rast že napoveduje izhod iz krize, ki naj bi bila po prvih napovedih v obliki črke W, odgovarja Burja: »Smo v globoki krizi, v kateri se bodo spremenila globalna razmerja med velikimi ekonomijami. Do sedaj se je konjunktura gradila na izvozu na Kitajsko, postopoma pa bo ta država, zaradi velike rasti proizvodnje, začela nazaj 'bruhati' svoje izdelke.« Kljub temu meni, da imata les in slovenski lesni izdelki svetlo prihodnost, če bodo lesarji le uspeli zdržati, tako Burja, 'v tej nori dirki'.

Tudi Pogačnik meni, da podatek o hitri rasti v enem kvartalu še ni zagotovilo za oznanjanje konca krize: »Gospodarstvo je preveč kompleksno, čeprav gre za ohrabrujoč trend. Zgodovina nas uči, da so bili vsi izhodi iz kriz v obliki črke W.« Po drugi strani, razmišlja Marjan Pogačnik, pa so se makroekonomisti v zadnjih stotih letih že kaj naučili iz izkušenj in upa, da so jih sedanje vlade tudi upoštevale pri dinamiki in vrsti ukrepov. »Ne kaže, da bi se nam bližal drugi val krize, zato upam, da se vsaj v Evropi zaključuje,« meni Kanalec in dodaja, da so nivoji proizvodnje in prodaje na trgu jekla še vedno bistveno nižji kot pred letom ali dvema.

Andrej Polenec pravi, da opažajo uresničevanje napovedi svetovnih analitikov, da bo šlo letos gospodarstvu bolje: »Kljub temu pa naš ambiciozno zastavljen prodajni načrt v celoti ne bo izpolnjen. V prihodnjem letu pa pričakujemo močan investicijski cikel v telekomunikacijski panogi.«

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / ponedeljek, 17. avgust 2009 / 07:00

Sto let Marije Mrovlje

Radovljica - V Domu dr. Janka Benedika so v sredo s prisrčno slovesnostjo počastili stoti rojstni dan Radovljičanke Marije Mrovlje. Slavljenko so obiskali njeni...

Objavljeno na isti dan


Splošno / nedelja, 30. december 2007 / 07:00

Z novim vodstvom SLS v prihodnost!

Letos je Slovenska ljudska stranka imela svoj programski in volilni kongres 17. novembra 2007. Zaključki kongresa so pomembni za nadaljnje delo stranke. Poleg programa stranke, ki je i...

Splošno / nedelja, 30. december 2007 / 07:00

Socialni demokrati v občini Žirovnica

Od lokalnih volitev je minilo leto dni in vsi, ki smo na lokalnih volitvah sodelovali in od volivcev dobili mandat za soodločanje, delamo obračun svojega prispevka. Čas je primeren tudi zaradi bl...

Prosti čas / nedelja, 30. december 2007 / 07:00

Nagrajenci pri Avseniku

Tudi na petkovem tretjem koncertu Zlatega Avsenikovega abonmaja, ki je bil posvečen pokojnemu Francu Koširju, je imel Gorenjski glas svoje omizje.

Kranj / nedelja, 30. december 2007 / 07:00

Znamka ob začetku predsedovanja

Kranj - Pošta Slovenije bo 1. januarja, ob začetku predsedovanja Slovenije svetu EU, izdala priložnostno poštno znamko, natisnjeno v bloku. Motiv na znamki prikazuje obris Evrope...

Šport / nedelja, 30. december 2007 / 07:00

Na trening tudi na silvestrovo

Najhitrejši Slovenec Matic Osovnikar se tudi zadnji dan v letu ne bo odrekel treningu, silvestroval pa bo skupaj s svojimi najbližjimi.