Kmetje zahtevajo poračun

Nekatere pekarne so za jesen že napovedale podražitev kruha.

Medno - V petih tednih se je cena pšenice na svetovnem trgu zvišala za tri petine, vrhunec je dosegla 5. avgusta, ko je presegla 200 evrov za tono. Ceno so »pognale v nebo« suša v Rusiji, Ukrajini, Kazahstanu in delu Evropske unije ter poplave v Kanadi, predvsem pa napoved Rusije, da bo zaradi izrednih razmer omejila izvoz. Cene so potem sicer začele rahlo padati, še vedno pa so napovedi, da se bodo jeseni na borzah gibale od 182 do 213 evrov za tono. Ker je v Sloveniji samooskrba s pšenico le 55-odstotna, je živilsko predelovalna industrija močno odvisna od uvoza in je tudi zdaj prisiljena kupovati žito po visokih cenah. Nekatere pekarne v Sloveniji so zaradi podražitve pšenice pa tudi elektrike, plina in nafte ter višjih stroškov dela že napovedale podražitev kruha.

V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so se ob letošnji žetvi pšenice zavzemali za odkupno ceno 158 evrov za tono, ki bi pri pridelku 5,3 tone na hektar pokrila pridelovalne stroške, vendar pa je bila dejanska odkupna cena le od 100 do 130 evrov. Kot so povedali na četrtkovi novinarski konferenci zbornice na kmetiji Janeza Zaverla v Mednem, slovenski kmetje ob močnem porastu cene pšenice na svetovnem trgu pričakujejo poračun za nazaj, tako kot so ga dobili kmetje, ki so prodali pšenico v Avstrijo.