Ovčarski bal in gostinsko oderuštvo
Kolikokrat smo brali članke o turizmu na Jezerskem in številni so bili v stilu »Trnuljčice, ki se ne prebudi«. Del turističnega minimuma, ki na Jezerskem deluje in bi moralo imeti turistično konotacijo, je »Gostišče ob Jezeru«, kjer na ključni turistični točki na Jezerskem kraljuje g. Milan Milošič.V nedeljo, 8. avgusta, se torej z družino odpravimo h g. Milanu na kosilo in ogled Ovčarskega bala ob Jezeru. Lep dan, nabito poln ambient okrog njegove gostilne obetajo g. Milanu dober posel.
Namestimo se v notranjosti gostilne in naročimo. Jedilnega lista s cenami niti pogledal nisem, samo naročili smo. Ko pa ga gledam na koncu mize, tako lepo na novo tiskanega, ga le vzamem v roke in ob pogledu na cene zajamem sapo. Dunajski zrezek 9 evrov, čevapčiči s prilogo 9,60 evra itd.
Zgolj za primerjavo; v novem hotelu »Center« na Pokljuki v osrčju Triglavskega narodnega parka za dunajski zrezek enakih dimenzij kot pri g. Milanu plačate 4,50 evra. Za 12 evrov vam v hotelu »Center« prinesejo kuharski izdelek, ki že naredi umetniški vtis, in vas ima, da bi šli kuharju stisnit roko.
Preden smo hrano dobili na mizo, so bila naša kvalitetna pričakovanja adekvatna visokim cenam. Pa ni bilo tako. Vse skupaj je spominjalo na porcije v delavski menzi, kjer se prehranjujejo na bone. Razočaran natakarici povem, da je kvaliteta pripravljene hrane na nivoju delavske menze, cene pa na nivoju zelo solidne restavracije. Pa me poduči, naj si preberem drobni tisk na zadnji strani cenika, kjer levo spodaj piše »Cene veljajo samo danes!«. Zvišane seveda.
G. Milan si je na prvo stran cenika dal natisniti rime, ki jih je v njegovo čast in slavo napisala neka gospa prof. Marija Zupanc pred 20 leti in v kateri med drugim rima: »Pri Milanu ob jezeru tam vsak dobi, kar si želi. Pri Milanu ob jezeru te ne ogulijo do kosti«. Le kaj je gospo tako ganilo, da je dobila željo po rimah oz. hvalospevu, ne moremo vedeti.
Torej to, kar si je gostinec Milan Milošič privoščil v nedeljo, spominja na natego. Kot gost nisem bil opozorjen na dnevno povišanje cen. Na to nas ob naročilu ni opozorila niti natakarica. To smo morali ugotoviti sami. Številni gosti niti niso bili pozorni. Večina je samo plačala in šla.
G. Milanu ni bilo zadosti, da bi goste v tako velikem številu postregel z običajnimi cenami. To množico je želel še dodatno oskubiti. Svoj odnos do gosta je definiral kot gostinski pohlep in oderuštvo.
G. Milan Milošič, če se navežem na uvod tega pisma, moje osebno in neobvezno mnenje je, turistično gledano ste na Jezerskem prej turistična cokla kot karkoli pozitivnega. Lepi naravni kulisi, za katero niste naredili nič in vam je dana, bi morali dodati nekaj več. Se pravi, pošten odnos do gosta, začinjen z odličnostjo.
Konec koncev gostje sami ovrednotimo izkušnjo in zame je pomemben odgovor na eno samo vprašanje; ali bi se še kdaj vrnil in se pustil postreči pri g. Milanu. Moj refleks je povsem jasen; nikoli več v tem lokalu ne pustim niti centa.
Zaključujem z zadnjo kitico pesmice z menija: »Svetujem Vam, prijatelji, obiščite jezerski kraj. Pri Milanu ob jezeru tam je res pravi raj«. To slednje pa je tudi edino, zaradi česar bom na ta kraj še prišel.
Drago Puzin, Preddvor