Osamljena strmina

Črna gora (1378 m) - Poraščeno sredogorsko sleme, ki zaključuje mogočne Vrbanove špice, ko izgubijo svojo višino in ostrino. Greben, na katerega ne vodijo označene poti, odlikuje izjemna strmina. Greben med Kotom in Vrati.

Poraščeni greben med dolinama Kot in Vrata je skoraj neopazen, ker za njim k nebu buhtijo fascinantne Vrbanove špice, ki se preko Požgane in Ruševnate Mlinarice nadaljuje v osamljen, a strm greben. Od Vrbanovih špic je najbolj oddaljena Črna gora, na katero se bomo povzpeli.

Zapeljemo se v Mojstrano in se usmerimo proti dolini Radovna. Peljemo se mimo izhodišča za Jerebikovec. Strma cesta se kmalu skoraj položi in nas pripelje do Križišča, kjer se desno odcepi makadamska cesta v Kot, kjer tudi parkiramo. Po tej isti cesti se odpravimo nekaj deset metrov nazaj in zavijemo na gozdni kolovoz, kjer je tudi manjše parkirišče.

Kolovoz se nekaj metrov vzpenja vzporedno z glavno cesto, po dobri minuti hoje pa se levo odcepi še en kolovoz. Na križišču so možici. Kolovoz se v spodnjem delu vzpenja naravnost, strmo navzgor. Prečimo podrto drevje in nadaljujemo po kolovozu. Kolovoz se spremeni v pešpot. Ker je steza dokaj slabo vidna, nam pomagajo možici, ki pa so dokaj redki. Potrebno je nekaj občutka za sledenje. Pot nas usmeri desno in pripelje na grebenček. Od tu naprej pot poteka v okljukih, po strmem pobočju. Mestoma je pot zelo ozka, občasno podprta s hlodi in na kritičnih mestih dobro vzdrževana. Pot je običajno preko celega leta močno posuta z odpadnim listjem. Številni okljuki in lepo speljana steza nam olajšajo vzpenjanje. Višje dosežemo še en greben, pravzaprav glavni greben. Pot se obrne levo in se strmo vzpenja. Nad seboj vidimo modro nebo, prepričani, da je vrh blizu, a se steza za nekaj časa zravna in pred seboj zagledamo še eno strmino. Vzpnemo se med skalami in prepredenimi koreninami. Ko dosežemo vrh grebena, na desni strani, tik na dolino Vrata, zagledamo ličen, lesen bivak, z imenom Bivak pri Hanžku, ki ima celo vpisno knjigo in žig, nudi pa zatočišče za tri osebe. Desno od bivaka je razgledno mesto, kjer se nam pokažejo Kukova špica, Škrnatarica in Dovški križ v vsej svoji neokrnjeni veličini; Vrtaško sleme, Vrtaški vrh in Vrtaška planina. Globoko pod nami je mogočen Peričnik videti zelo majhen in droben.

Saj vrh Črne gore je še nekaj minut naprej od bivaka, a večina kratek, a strm vzpon zaključi kar tukaj. Gozdni greben lahko prehodimo v celoti, saj je steza lepo sledljiva in dobro vidna.

S Črne gore nadaljujemo po vrhu grebena do Predelovega vrha, 1460 m, od tam pa do Lengarjeve glave, 1498 m in Požarja, 1543 m. Tik pred Rušnato Mlinarico se lovska steza usmeri navzdol proti Lengarjevemu rovtu, kjer lahko parkiramo avtomobil, če ture začenjamo v Kotu. Celoten greben je mestoma precej zarasel z ruševjem in macesni. Potrebno je dobro opazovati, kje začnemo sestopati v dolino, sicer se lahko znajdemo v zahtevnem svetu Požgane Mlinarice. Prečenje sicer ni zahtevno, a mestoma terja nekaj znanja gibanja po brezpotnem terenu. Pravite, da se ga ne bi lotili in raje sestopili nazaj v dolino po isti poti? Tudi prav. Ni problema; le preceniti ne smemo svojih sposobnosti. S Črne gore sestopimo po poti vzpona. Posebna previdnost pri sestopu je potrebna na mestu, kjer se steza strmo spušča v dolino, pa čeprav v okljukih, kajti mestoma je resnično ozka in izpostavljena gozdni strmini. Opisanega izleta se ne lotevajmo po močnem dežju, ampak raje počakajmo kakšen dan.

Nadmorska višina: 1378 m

Višinska razlika: 534 m

Trajanje: 2 uri in 30 minut

Zahtevnost: 4 zvezdice