Mavrični terorizem

Sem študent arhitekture, ki vse življenje živi na Jesenicah v istem stanovanju. Iz našega stanovanja opazujem Jesenice pri preobrazbi, ki so bile nekoč, vendar ne tako daleč nazaj, še depresivno mesto, ki sedaj postaja vse lepše in perspektivnejše in prav tako mesto mladih naj ne bi več odganjalo, marveč privlačilo s svojo energijo in svetlo prihodnostjo, ki jo domačini z gotovostjo napovedujemo še za vnaprej.

Napredek in razvoj v vseh pomenih sta dobrodošla, a vendar ne za vsako ceno. V zadnjem času so se v velikem slogu gradila nova stanovanja na Jesenicah, ki z barvami fasad bodejo sleherno dušo, ki se sprehodi mimo. Bog pomagaj tistim, ki bodo to grozo gledali vsakodnevno. Edini zares posrečen primer barvne igre je stanovanjski blok Rondo, ki lepo povzema rdeče jeseniško naselje na Delavski ulici z nekdanjo šolo (kasneje kemično čistilnico) in ga poveže s Srednjo šolo Jesenice, Delavskim domom ter vsemi drugimi zanimivimi arhitekturami v nadaljevanju.

 

V zadnjih letih se je veliko govorilo tudi o starejših socialističnih blokih in njihovih dotrajanih fasadah, ki so potrebne prenove. Kriminalno so se lotili obnove že tako grdih stolpnic v centru 2, nad knjigarno. Še vedno pretresen od tisočerih barv, ki jih nanašajo, sem ugotovil, da se blokom na Titovi naprej od Zdravstvenega doma (arhitekt Stanko Rohrman) ne godi nič boljše. Da bo stvar res prerasla v kriminal, bi vas rad opozoril, preden bo prepozno. Med vsemi tistimi objekti se mora v prvotni podobi ohraniti vsaj en (vir: TrajekT), a bojim se, da mu ne bo uspelo oziroma da bo med sladolednimi barvami fasad izgubil vso bit, zaradi katere je varovan. Prosim vas, da na tem področju ukrepate. Kolikor vem, se barve fasad pri istem ponudniku v cenah ne razlikujejo prav dosti in stanovalcev s predlogom o ohranjanju izvirne podobe ne bomo oškodovali. Preprečite to grozo in zaposlite nekoga, ki bo na tovrstne kršitve vseh moralnih načel arhitekture pozoren.

 

Varovani pa niso le stanovanjski objekti. Prav tako se varujejo vse fasade in vhodna avla železniške postaje (arhitekt Stanko Rohrman). O vhodni avli ne bom izgubljal besed; vsi vemo, v kakšnem stanju je in da je taka v sramoto vsem domačinom. Tam vsakič znova z gnusom kupim vozovnico in kar se da hitro izstopim. Fasade so še do pred kratkim bile v izvirni podobi, a glej ga zlomka, kar naenkrat se je pojavil tam 'prizidek' bara, terasa, neko skrpucalo ali kakorkoli pač želite.

 

Verjamem, da tudi sami opažate podobne zločine, kajti ni jih malo. Ne bi sedaj tu našteval prav vseh, a omembe vredne se mi zdijo tudi enote klimatskih naprav, ki kar tako visijo vsevprek. "Kakor vam je lažje, mojster. Kar tu vrtajte, pa tu, ah, nič se ne bojte, vrtate lahko vsevprek!" slišim naročnike, ki jim je le malo mar za uniformiran videz stolpnic in drugih večstanovanjskih objektov. Kolikor vem, so tovrstne kršitve resne, morebiti nevarne, a vsekakor preganjane s strani zakona. V stolpnicah za gimnazijo (prepričan sem da je ostalih situacija zelo podobna) imajo vsa stanovanja razen enega pritličnega v vsaki lastne balkone, ki so več kot preveliki za montažo zunanje enote klimatske naprave. Tu vas pozivam k ukrepanju, saj je stvar ogabna in nikakor ni dovoljena. Kdo bo gledal te neuke šalabajzarje, ki se na lastno pest odločajo in spreminjajo podobo objekta in s tem videz celotnega naselja, če že ne mesta?

 

Občina ima moč, da tovrstne malignosti odpravi ali vsaj prepreči nastanek novih. S preprostim odlokom, ki bi večstanovanjskim in javnim objektom prepovedoval obarvanje v sladoledne barve, bi rešili videz Jesenic in vem, da bi s tem izboljšali kvaliteto bivanja vsem nevednim dušam, ki si niso same krive, da grešijo. Lahko bi bili prvo mesto, ki je s tem v zvezi dejansko nekaj naredilo. Vzemite to kot grajo bodočega arhitekta, ki bo z velikim veseljem v prihodnosti živel in delal na Jesenicah in za Jesenice.

 

Še enkrat vas prosim, da o stvari resno razmislite in si preberete tudi članek v Mladini Mavrični terorizem (št. 18/2010).

 

Adnan Varmaz