Dekadentna odisejada

Superžur je rock´n´roll komedija, ki krene na potovanje od Londona do Los Angelesa ter se ne ozira več nazaj. Na poti pobere in uporabi vse, kar sreča - ne pozabi niti na Sarah Marshall.

Glasbena produkcijska hiša pošlje precej naivnega uslužbenca Aarona Greena (Jonah Hill) v London, da bi v Los Angeles na obletnico koncerta pripeljal razvpitega, ekscentričnega pevca Aldousa Snowa, mesijanskega povzetka glasbenih rock ikon psihedeličnih sedemdesetih let (igra ga angleški radijsko-televizijski zvezdnik Russell Brand, znan po ''pikantni'' avtobiografiji). Oba sta daleč od stabilne partnerske zveze, obema zasebno življenje razpada: Aaronovo dekle se želi preseliti v Seattle, Snow pa je ujetnik ekscesnega sveta rock'n'rolla. Potovanje jima ponudi možnost, da najdeta sebe ter tako posledično rešita tudi ostale probleme. Toda pot je dolga, polna postankov, ki vodijo v slepe ulice dekadence, kjer jima lahko pomaga le velik smisel za (vulgarni) humor.

Film Superžur (Get Him to the Greek) je hiperaktivno nadaljevanje filma Pozabi Sarah Marshall (2008), kjer sta imela tukajšnja protagonista manjši vlogi, tu pa vzpostavljata par zvezdnik - oboževalec in skupaj preizkušata meje glasbenega univerzuma, polnega nedovoljenih substanc ter spremenljivih spolnih identitet.

Filmu se že od daleč pozna, da je nastal v produkciji Judda Apatowa, ki je sinonim za tovrstne izdelke. Filmi, katere je režiral, produciral ali oscenaril (npr. Superhudo, 40-letni devičnik, Napumpana), so v osnovi romantične komedije absurda, ki gredo do konca in brez predsodkov pokažejo bistvo tovrstnih filmov: da bi junak prišel do zveze, mora prestati torturo vseh vrst, prehoditi trnovo pot, prežeto z vsemogočimi čustvenimi preprekami in izzivi, skozi katere se mora prebiti, če želi izplavati iz globine morja frustracij in svetobolne depresije ter spet sestaviti mozaik življenja.

Superžur je izrazito politično nekorektna komedija, ki se ne meni za povprečni status quo: polna je ofenzivnega, grobega, slengovskega, organskega humorja, vendar obenem ostane iskrena v svojem brezkompromisnem slogu, saj odvrže iluzijo romantičnega razmerja kot nekaj čistega, brezmadežnega in neokrnjenega. Pokaže namreč, da je za ohranitev ljubezenskega razmerja potreben napor. Superžur torej – tako kot vsako razmerje – ni zgolj cilj, marveč predvsem pot, večkrat otežena kot ne. Obletnice v filmih pod okriljem Judda Apatowa niso le rutinsko obnavljanje spominov, temveč pomenijo nov začetek. Pa četudi v Seattlu.

Ocena: 4 / 5