Vino pij in babe pust!

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 9. avgust 2010 / 06:00

Poletje, počitnice, dopusti, čas večje sproščenosti, veselic in piknikov, priložnosti za izlete in druženja … Zakaj ne bi v tem času kaj več dobrega pojedli in popili in se tudi sicer malo spustili z vajeti, si privoščili kako avanturo ali vsaj avanturico? Pa ne mislim na to, da bi se morali truditi prevarati ženo ali moža, to se res ne spodobi, zakrament je zakrament. A malo pogrešiti v mislih in besedah, če že ne v dejanjih, je poleti menda bolj dopustno kot sicer. Avantura (po Slovarju tujk) res pomeni tudi »tvegano početje« in »sumljivo dejanje v smislu poštenosti«, hkrati pa »prigodo, čudovit doživljaj, pustolovščino«. O tem, kdaj se čudovit doživljaj sprevrže v tvegano in nepošteno početje, mora znati presoditi vsak sam, v tem nas nihče ne vodi, sicer ne bi bili svobodne osebe. Kakorkoli že, moderni človek si domišlja, da si lahko v času »pasjih dni« privošči še več zemeljskih užitkov kot sicer. Naši predniki pa so menili in ravnali drugače: v najbolj vročem delu leta so se nevarnih reči ogibali!

Pasji dnevi 2010 so se že začeli; tudi letos trajajo od 23. malega srpana do 23. velikega srpana. V tem stavku so vse besede slovenske, vendar stavim, da jih večina mlajših Slovencev ne razume prav dobro. Pasji dnevi so prastara oznaka za najbolj vroče dni v letu, a le malokdo bi znal razložiti njih izvor. Zakaj ravno »pasji« in ne mačji, kravji, babji ali kakršni že? Mali in veliki srpan pa sta stari imeni za julij in avgust, meseca, v katerih se je morala začeti in končati žetev. In ta se je, ko še ni bilo kombajnov, delala s srpom v roki. Prvi stavek tega odstavka bi se torej v moderni slovenščini lahko glasil tudi povsem trivialno: Najbolj vroči dnevi v letu so julija in avgusta.

Zakaj torej pasji? Zato, ker začne po 20. juliju na jutranjem nebu hkrati s soncem vzhajati zvezda Sirius, za Grke in Rimljane pasja zvezda (= seirios kyon, starogrški hot dog, po naše vroči pes), najsvetlejša oziroma najbolj vroča v ozvezdju Psa. Verovali so, da prinaša nesrečo ljudem, živalim in posevkom. V času njenega sija naj bi imeli posebno moč psom podobni zli demoni, davno nekoč naj bi bil to čas podzemeljskega božanstva Nehalenije, ki so ji žrtvovali pse – da bi naklonila dobro letino. V svoji kapitalni knjigi Praznično leto Slovencev je ta fenomen razložil profesor Niko Kuret. »Gorje, ki naj bi ga prinašali pasji dnevi, se da pojasniti z naravno razlago. Huda vročina je zdravju nevarna: če razgret piješ mrzlo vodo, ki je morda celo okužena, ali če se vroč koplješ, je bolezen neizbežna. Izkušnje niso iskale bolezenskih vzrokov, ampak so kratko malo prepovedovale pitje iz odprtih voda, kopanje in umivanje las, razširjale pa so prepovedi še na druga področja: v pasjih dneh ne sklepaj zakona, v pasjih dneh naj se zakonci izogibljejo drug drugega, da ne bo potomstvo prizadeto ('julij in avgust – vino pij in ženske pust'), v pasjih dneh ne puščaj žile, da, v pasjih dnevih ne sekaj lesa in ne zelja …«

No, če je bilo res tako bolj zdravo, potem danes živimo zelo nezdravo. A kateri zdravnik bi si upal pojaviti se v medijih ter našim ljudem javno svetovati, naj se julija in avgusta vzdržijo kopanja, pitja ohlajenih pijač in vsakovrstnega seksa. Saj bi ga linčali! Če pa človek malo premisli, se domisli, da bo resnica tudi v tej zadevi nekje na sredi. Tudi v pasjih dneh se ne kaže odreči namakanju, napivanju in naslajanju, a mero je treba imeti. Le kdo bi si (ne) upal trditi: Julij in avgust – vina ne pij in babe ne pust!?