Okarina ostaja raznobarvna
Letošnji 20. Okarina etno festival se je v petek začel z brazilsko zabavo, nadaljeval v umirjenih valovih indijske glasbe in v nedeljo v poskok vabil z mešanico polke in rocka.
Petkovo dopoldansko deževje in vremensko ne ravno obetajoč popoldan sta prvi koncertni večer letošnje jubilejne Okarine sicer »odpihnila« iz zdraviliškega parka v sosednjo Festivalno dvorano, a občinstva siceršnja festivalska stalnica v primeru slabega vremena ni odvrnila od obiska uvodnega nastopa, tokrat začinjenega z glasbo brazilske Bahie in močnimi ritmi tolkal. Pred polno dvorano je namreč nastopila skupina Banda do Pelo iz Brazilije. Gre za zasedbo, ki združuje tradicionalno glasbo prvotnih prebivalcev Brazilije in moderno glasbo, ki jo tam igrajo in poslušajo danes, in uživa precejšen ugled na domači in tuji glasbeni sceni. No, na tokratnem koncertu smo lahko predvsem zaznali, da osmerica simpatičnih glasbenikov veliko več kot v svojem osnovnem poslanstvu, muziciranju torej, obvlada nastop in ustvarjanje dobrega vzdušja med občinstvom. Fantje so na oder priplesali v trenirkah v rumeno-zeleni kombinaciji, še najbolj podobni brazilski reprezentanci na treningu z eno posebnostjo, skoraj vsi so imeli majice s številko 10 in napisom Ronaldinho. Fino. V uro in pol dolgem nastopu so občinstvo navdušili z živahnim brazilskim melosom, kitaro, bas in vokal pa je vseskozi podpirala močna tolkalska sekcija, poleg bobnarja še trije tolkalci. Bržkone gre prav slednjim zasluga, da njihova »neuglašenost« v skupinskem muziciranju in njihovi povprečni glasovi niso prišli preveč do izraza. K temu pa je pripomoglo tudi občinstvo, ki je vseskozi aktivno sodelovalo pri petju refrenov, kasneje pri skupinskem poplesavanju na odru. Vsekakor smo si zapomnili tudi točko s tako imenovanim plesom capoeira, ko so ob ritmu bobnov brazilski mladci izvedli tudi nekaj navdušujočih akrobacij.
Živahen uvod v Okarino je naslednji dan v melodijah indijske glasbe umirila skupina odličnih glasbenikov iz skupine Bollywood Pandits, v nedeljo pa smo v zdraviliškem parku znova poskakovali v ritmu polke. Osemčlanski ansambel iz Berlina z imenom Polkaholix je na Bled pripeljal nekakšno mešanico polke in sodobnejših glasbenih zvrsti, kot so ska, rock, swing. Vsi po vrsti odlični glasbeniki so berlinsko polka tradicijo, ki je sicer precej podobna »našemu« nekdanjemu avstro-ogrskemu melosu, dopolnjevali s ska-swingovskimi nastavki zelo všečne brass sekcije, ki je ob harmoniki seveda še kako blizu slovenskim ušesom, rockovkse in rockabilly vložke pa sta uspešno dodajala tako kitarist kot kontrabasist. Ob lastnih skladbah so Polkaholix občinstvo razveselili tudi z nekaj znanimi napevi tipa italijanska Marina ali pa naša alpska Rozamunda, prepoznali pa smo tudi poskočno verzijo kultnega komada Kraftwerkov The Model.
Danes zvečer norveška ambasada v Sloveniji podarja nastop norveškega Nacionalnega mladinskega zbora, v četrtek prihaja bržkone najbolj znana skupina letošnjega festivala Kila z Irskega. Po angleških The Demon Barbers in njihovi ljudski glasbi, petju in plesu v petek bo v soboto sledila kraljica romske glasbe Esma Redžepova. Prav sobotni koncert ob Esmini veliki prepoznavnosti med slovensko glasbeno publiko zna biti med najbolj obiskanimi. Festival bo v nedeljo zaključil mojster benja Tony Trischka s skupino Red Wine iz ZDA.