Nagrajene Hubertove salame

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 2. avgust 2010 / 06:00

Na nedeljskem Kmečkem prazniku v Železni Kapli/Eisenkappel so tudi priznanja nagrajenim kmeticam in kmetom na letošnji razstavi slovenskih kmetij na Ptuju.

Nagrajenih je bilo tudi nekaj slovenskih kmetov iz južnega dela Koroške, med njimi tudi na Koroškem zelo znani Hubert Kordež iz Globasnice/Globasnitz v Podjuni/Jauntall. Hubert slovi po izvrstnih mesnih izdelkih, zato nagrada na Ptuju ni presenečenje.

»Ukvarjam se predvsem s prašičerejo. Živali vzredim doma, kjer jih tudi zakoljem in predelam v mesne izdelke, predvsem v salame, šunke in slanino. Oziram se predvsem na kvaliteto, ker brez nje nikjer, ne le v prašičereji, ni mogoče uspeti. Poznajo me na Koroškem, pri stojnici pred zadrugo v Pliberku/Bleiburg pa se ustavljajo tudi Slovenci iz Slovenije in kupci s Hrvaške, zato sem znan tudi pri vas,« je povedal Hubert Kordež, ki mu pri delu na kmetiji pomagata brata. Na vprašanje, ali je položaj kmetov na Koroškem primerljiv s položajem kmetov v Sloveniji, je odgovoril, da so težave povsod približno enake. Tisti, ki več pridelkov predela in proda doma, je na boljšem kot tisti, ki je odvisen izključno od prodaje drugim. Kdor gradi svojo prihodnost samo na žitu in koruzi, je obsojen na propad, je povedal Hubert. Seveda pa vsi kmetje nimajo te možnosti. »Pomembno je, da čim več dela opravimo sami, ker potem tudi večino zaslužka ostane doma. Zaposleni od zunaj so velik strošek. Seveda je treba več delati, kar pa se na koncu splača,« je dejal uspešen koroški slovenski kmet Hubert Kordež.

Za novo vodstvo Narodnega sveta koroških Slovencev, predsednika Valentina Inzka in podpredsednika Danila Katza in Nantija Olipa ni mirnih počitnic. Nanti Olip je povedal, da je sedaj pred organizacijami Slovencev na Koroškem in njihovimi vodstvi zahtevna naloga: oblikovanje skupnih izhodišč pred pogajanji na Dunaju. Pogledi na politiko do deželne vlade in zvezne vlade na Dunaju so med slovenskimi organizacijami različni. Valentin Inzko je v pogovoru za dunajski Die Presse dejal, da bi morali vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem reševati v paketu, v katerem bi bila tudi finančna pomoč slovenskim organizacijam. V razpravo o dvojezičnih krajevnih napisih se je vključila tudi ravnateljica Zgodovinskega društva za Koroško iz Celovca Claudia Fraess Ehrfeld, ki je dejala, da je prišel čas za »zaprtje poglavja, ki ga nihče, ki živi zunaj Koroške, ne razume več«.