Ali smo zares svobodni (2)

Devet poletij je naslov knjige avtorice Rine Huber. Z devetimi poletji me je prav ona spomnila na ujetništvo vsakdanjosti, pehanja za uspehom in materialnimi dobrinami.

Knjiga je napisana po resničnih dogodkih, ko avtoričin mož zboli za rakom in nihče od njiju ne ve, koliko časa bosta še skupaj. Odločita se, da bosta pustila dosedanje življenje in si izpolnila dolgoletno željo, da bi s svojo jadrnico preplula Mediteran. Devet poletij jima je uspevalo, da sta dodajala življenje letom, navkljub številnim težavam in preprekam, s katerimi sta se spopadala. Izdana knjiga je bila zadnja skupna želja pogumnega para, ki je namesto jamranja izbral svobodo. Kako naj živim tako, kot si želim, je pogosta dilema ljudi in odgovori so zelo različni. Tudi izgovori, da se to ne da, da nam to preprečujejo drugi, da za to nimamo denarja, načrta, sposobnosti, pravega okolja … Vse preveč ljudi verjame v psihologijo zunanjega nadzora, v vpliv na druge ljudi s prisilo, s kaznimi, s podkupovanjem ali nagradami. To nam krade osebno svobodo na vseh področjih. S tem pa tudi onemogoča, da bi za svoje življenje prevzeli vso odgovornost. To je sicer odlično za tiste voditelje, direktorje, nadrejene, tudi za učitelje in starše, ki imajo radi moč in drugim ljudem dirigirajo, kaj je zanje dobro in kaj ne. Vsi, ki ostanejo spodaj, pa najdejo občutek varnosti v tem, da jim ni treba prevzemati odgovornosti, saj drugi odločajo namesto njih. Vse skupaj je sicer običajno začinjeno z veliko mero pritoževanja, upiranja in z iskanjem krivca, ampak to nikogar več ne moti. Zakaj ljudje delamo stvari, ki jih ne maramo ali nam celo škodujejo? Zakaj nam je lagodnost boljša od svobode? Zakaj so spremembe težje od znanega udobja? Ker je to lažje. Lažje je ostati pri znanem, tudi če je slabo, kot se podati v neznano. S tem pa teptamo svoje možnosti izbire, ki jih imamo več, kot si sploh lahko zamislimo … Nihče ne ve, koliko poletij še ima.