Salzburg malce drugače

S kolesi, vodnimi igrami in z ogledom dvorca Leopoldskron, kjer so snemali svetovno znani družinski muzikal Moje pesmi moje sanje.

Vreme je v Salzburgu muhasto, kar dobro ponazori ljudi, ki tam živijo. Čeprav je Salzburg precej drago mesto za povprečnega Slovenca, v njem vseeno lahko preživite prijeten vikend. Tudi namestitev po manj 'nesramni' ceni se najde, za prevoz pa namesto taksija izberete kolo.

Tokrat smo se najprej ustavili v Hellbrunnu, dvorcu, ki je znan po 'vodnih igrah'. Pred skoraj štiristo leti ga je na zahtevo nadškofa Markusa Sittikusa zgradil arhitekt Santino Solari. Ob vseh ogromnih skulpturah in zamišljenih vodnih curkih, ki so lahko ponagajali nadškofovim gostom, če ta ni bil zadovoljen z njimi, človek pomisli, da je imel gospod že malo izrojen smisel za humor.

Po Hellbrunner Alee smo z najetimi mestnimi kolesi in vodičem Helmutom Ebergassnerjem odkolesarili do samega mesta, ki velja za kolesarjem najbolj prijazno avstrijsko mestece s kar okoli 180 kilometri kolesarskih poti. V Salzburgu imajo kolesarji dobesedno prednost pred avtomobili.

Tokrat so nas nastanili v prijaznem hotelu Doktorwirt, ki je oddaljen od središča Salzburga dobre pol ure s kolesom, vseeno pa že misliš, da si na vasi, saj je takšen mir.

Enkrat smo večerjali v pivovarni Augustinerbraü, ki jo je leta 1621 ustanovil red avguštincev, še danes pa v njej pivo varijo po starih receptih. Na dvorišču pivovarne pa se pod velikimi kostanji (če se prav spomnim) zbirajo ljude, uživajo ob pivu, v manjših prodajalnicah izbirajo med pečenim mesom in ribami ter uživajo v druženju. Razpoloženje kot na pikniku. Postregel nam je Sarajevčan, prodajalna dobrot z grila pa se je imenovala Pavlović.

Tik pod najstarejšo vzpenjačo v Avstriji iz leta 1892 stoji tudi najstarejša pekarna v Salzburgu. Ime je dobila po sv. Petru. Spoznali smo Hohensalzburg, njegove razgledne točke in najbolj skrite kotičke trdnjave, utrdbe, ki predstavlja simbol Salzburga in je največji ohranjeni grad v Srednji Evropi iz 11. stoletja. Z gradu oziroma utrdbe pa potem ne potrebuješ več kot pol ure po simpatični peš potki do drugega hriba, do Muzeja moderne umetnosti, ki je pa spet svojevrstno doživetje. Prisluhnili smo glasbi, videli dvorec Leopoldskron, kjer so muzikal snemali, za piko na i doživeli košček imperija pijače, 'ki ti da krila' - okušali finger food v svetovno znani restavraciji Carpe Diem, v Hangerju 7 pa poleg moderne aehitekture, razstave letal in vozil začutili prestiž restavracije Ikarus. Zaključili smo ob pokušini svetlega in temnega piva Stiegl istoimenske najstarejše avstrijske privatne pivovarne.