Uporaba klimatskih naprav in zdravje

Besedilo: Doc. dr. Irena Grmek Košnik, Zavod za zdravstveno varstvo Kranj
Kategorija: GG Plus / četrtek, 15. julij 2010 / 06:00

Najnevarnejši podnebni učinek na človeka so visoke temperature.

V vročih dneh se poveča obiskanost bolnišnic in število smrti. Človek se na vročino v okolju v določeni meri prilagodi. V vročem okolju se žile v koži razširijo, krvni obtok se pospeši, poveča se znojenje. Znoj na koži izhlapeva in pri tem jemlje telesu toploto. Več kot toliko pa naš organizem ne zmore in predvsem pri težkih bolnikih te prilagoditve odpovedo, zato ni dileme, ali so klimatske naprave potrebne. Vsekakor so potrebne, težki bolniki jih potrebujejo. Koristne so tudi za prijetnejše življenje, vendar pa jih moramo pravilno upravljati in vzdrževati. To, da doživljamo toplotne udare, če stopimo z razbeljene ulice v avtobus - hladilnik pa spet nazaj na cesto in nato v trgovino, kjer so trgovci oblečeni v puloverje, kaže na nepravilno uporabo te naprave.

Klima deluje blagodejno zaradi nižanja temperature, pa tudi čiščenja zraka in uravnavanja zračne vlage. Z onesnaženim zrakom se praktično srečujemo povsod, doma, v službi ali drugih zaprtih prostorih. Kakovost zraka je odvisna od stopnje vlažnosti, starosti prostora, oblike ogrevanja, izbire talnih oblog, izbire izolacijskih materialov, prisotnosti domačih živali, kadilcev v prostoru in podobno. Smog in izpušni plini namreč še zdaleč niso edina ali največja nevarnost za naša dihala. Raziskave kakovosti zraka v zaprtih prostorih namreč kažejo, da je pri ljudeh glavni vzrok za težave z dihanjem, astmo, alergijami ter podobnimi obolenji povezan ravno z onesnaženim zrakom v naših domovih, pisarnah itn. Poleg prahu, pršic, dlak in dima se v stanovanju lahko iz gradbenih materialov, premazov za les, čistil in podobnega izločajo kemične sestavine, ki povzročajo ali poslabšujejo alergije. V slabem zraku se slabo počutijo tudi najbolj zdravi ljudje. Posledice so glavoboli, utrujenost, pomanjkanje energije za delo, slaba koncentracija in moteno spanje. Klimatska naprava tu lahko naredi veliko, če je slabo vzdrževana ali celo nevzdrževana, pa je lahko povzročitelj slabega zraka in omenjenih težav. V klimatiziranih prostorih ni dovolj skrbeti samo za primerno temperaturo, kroženje in vlažnost zraka, temveč tudi za njegovo mikrobiološko kakovost. Zrak iz klimatskih naprav, ki niso redno vzdrževane, je pogosto slab in včasih neprijetnega vonja. Vlažna, umazana in temna mesta v klimatski napravi so namreč idealna za razvoj in razmnoževanje bakterij, plesni ter gliv. Izpostavljenost tem in drugim onesnaževalcem pa lahko povzroči neprijetne reakcije, kronične bolezni in »sindrom bolne stavbe«. Študije kažejo, da ljudje v prostorih, ki so umetno prezračevani, pogosto trpijo za tako imenovanim sindromom bolnih stavb (sick building syndrome). Najpogostejše tegobe, ki so povezane s sindromom bolne stavbe, so razdraženost in suhost sluznice oči, nosu in grla, kašljanje, srbečica, pogosta vnetja dihal, glavobol ter duševna. Vzroki za te simptome naj bi bili prehitro in turbulentno gibanje zraka, nesposobnost posameznika, da vpliva na klimatske razmere, okuženje zraka, ki prihaja iz cevi in vlažilnikov, nizkofrekvenčni hrup ventilatorjev in nefiziološko spreminjanje temperature čez dan.

Pravilno vzdrževanje in redno menjavanje filtrov je zato pogoj, da bo klimatska naprava delala dobro. V nasprotnem primeru lahko postane gojišče legionele, vodnih bakterij in gliv. Kolikšen bo vpliv onesnaženega notranjega zraka na človeka, je odvisno tudi od stanja njegovega imunskega sistema, zdravil, ki jih uživa, in trenutnih zdravstvenih težav oziroma stanja. Nekateri posamezniki so lahko alergični na nekatere sestavine gliv. Zlasti za astmatike tako onesnaženje pomeni posebno tveganje.

Čeprav proizvajalci in prodajalci odločno zatrjujejo, da je njihova klimatska naprava za okolje praktično brez posledic, to ne drži. Klimatske naprave so energetsko zelo potratne. Za uporabo klimatske naprave moramo upoštevati nekaj koristnih navodil: Med uporabo klime moramo zapreti okna in vrata; čeprav klimatska naprava prezračuje prostor, je priporočljivo od časa do časa na hitro odpreti okno in prostor dodatno prezračiti, še posebej če se v prostoru uporabljajo hlapne dražilne snovi, npr. barve ali laki. Termostat klime nastavimo na temperaturo štiri do šest (največ osem) stopinje nižje, kot je zunanja temperatura. Temperaturne spremembe in spremembe vlažnosti zraka, ki pri prehajanju iz enega prostora v drugega presegajo omenjeno temperaturno razliko, povzročajo reakcije na sluznici zgornjih dihal, predvsem v nosu. Pri prehodu v hladnejše okolje, ki je klimatizirano, sluznica nabrekne, oteži dihanje skozi nos, nabrekne pa tudi sluznica v sinusih, kar povzroča glavobol in občutek napetosti. Prav tako se moramo zavedati, da je za ohladitev prostora potreben določen čas. Nastavitev termostata na najnižjo mogočo temperaturo ne bo skrajšala tega časa.

Ko prepoteni vstopimo v prostor ali se usedemo v avto, ne vklopimo klime takoj in ne delajmo prepiha. Nenadna sprememba temperature lahko negativno vpliva na naše zdravje in kaj hitro se bomo prehladili, začeli kašljati, dobili vnetja in celo angino. Zato postopoma ohlajajmo prostor ali avto.

Priporočeno je tudi, da med vožnjo ali bivanjem v klimatiziranih prostorih pazimo na višino temperature. Pri vožnji z avtomobilom lahko sicer naravnamo temperaturo na 22 stopinj Celzija, če je zunaj 31 stopinj Celzija, vendar pred izstopom iz avtomobila povišajmo temperaturo v avtomobilu. Priporočljiva razlika med zunanjo in notranjo temperaturo naj bi bila štiri do šest stopinj Celzija.