Avtocesta končana šele čez leto
Medtem ko na Dolenjskem slavijo odprtje ´zadnjega odseka avtoceste v Sloveniji´, bo na gorenjskem kraku prihodnji teden odprt priključek Naklo, vozniki pa se bodo še vedno jezili ob 2,4-kilometrskem gradbišču Peračica-Podtabor. Kolikšna je gospodarska škoda?
Kranj – Pretekli teden je bil z veliko medijske pozornosti odprt še zadnji odsek dolenjske avtoceste. A to, sedaj že nekdanje gradbišče ni zadnje, ki ovira promet in gospodarski razvoj v Sloveniji. »Čeprav se zadnji pogodbeni roki za dokončanje polovice avtoceste med Peračico in Podtaborom iztečejo konec avgusta 2011, si bo Dars skupaj z izvajalci prizadeval, da bi odsek predal prometu v že napovedanem ciljnem roku, to je konec junija 2011, še pred začetkom glavne turistične sezone,« pojasnjujejo Marjan Koler z Darsa.
Ta mora na Gorenjskem še dokončati smerno vozišče proti Ljubljani na 2,4-kilometrskem odseku Peračica–Podtabor. Smerno vozišče proti Jesenicam, kjer sedaj promet poteka dvosmerno, je bilo predano prometu konec novembra 2007. »Gre za kratek, a z gradbenega vidika razmeroma zahteven odsek, saj ga sestavljajo kar štirje objekti: predor Ljubno ter viadukti Peračica, Ljubno in Lešnica v skupni dolžini približno 1,1 kilometra,« pojasnjujejo na Darsu, medtem ko so gorenjski gospodarstveniki, zbrani v regionalnem razvojnem svetu, pred leti izračunali, da Gorenjska zaradi nezgrajene avtoceste (takrat je sicer šlo za več kilometrov) na mesec izgubi kar do milijona evrov na mesec!
»Nekaj škode zaradi nezgrajenega dela avtoceste ima celotna država, saj slaba volja, ki jo povzročajo zastoji, kvarijo vtis o deželi tako pri vstopu kot izstopu turistov,« pravi Stevo Ščavničar, direktor Ragorja, a hkrati dodaja, da so zastoji povsod v Evropi v turistični sezoni stalnica, marsikje ob celo bolj urejeni infrastrukturi. »Škodo pa neposredno trpi zgornjegorenjsko turistično gospodarstvo, saj marsikaterega turista iz osrednje Slovenije od obiska odvrne grožnja čakanja v koloni, ki se pojavljajo ob koncih tedna. Sicer pa več škode, ki je merljiva v izgubljenem času, utrpijo tisti, ki se vsak dan vozijo na delo v Kranj ali Ljubljano. Gre za okoli šest tisoč delovnih migrantov, ki vse to breme prenesejo nase,« pravi Ščavničar in dodaja, da pa neposredno škodo beležijo vsi, ki morajo po tej poti opravljati delo in izgubljajo čas v kolonah.
Odprtje gorenjskega kraka avtoceste so prometni ministri in direktorji Darsa že večkrat napovedali, pred desetletjem je bil cilj leto 2004, nato 2006, sedaj 2010. Leta 2003 je Vlada sprejela etapnost izvedbe gorenjskega dela avtoceste, kjer naj bi v drugi fazi le usposobili viadukte in predor do konca življenjske dobe. Na Darsu so ugotovili, da je stanje teh objektov iz leta 1965 in 1966 tako slabo, da so šli v celovito rekonstrukcijo ceste. Na vprašanje, zakaj so dela več mesecev na vseh omenjenih objektih stala, na Darsu odgovarjajo, da so vsa dela oddali in se dela izvajajo nemoteno – viadukt Lešnica gradijo od konca lanske pomladi (vrednost del skoraj pet milijonov evrov), medtem ko je bil skoraj 19-milijonski projekt rušitve in gradnje viadukta Ljubno, predora Ljubno in viadukta Peračica zaključen oktobra lani, ko se je tudi začelo delo.
»Dela sedaj opravljajo v skladu s terminskim planom, tudi v predoru, le med božično-novoletnimi prazniki so dela stala,« pravi Marjan Koler. Konec junija prihodnje leto naj bi tako Dars končno odprl še manjkajoči 2,4-kilometrski odsek gorenjske avtoceste, zaradi luknje v državnem proračunu pa se lahko znova zamakne gradnja obvoznic pri Škofji Loki in Bledu. »Odlog ima lahko škodljive posledice za škofjeloško in katastrofalno za blejsko in bohinjsko gospodarstvo, pri slednjem zlasti za turizem. Če bi zaradi odloga gradnje izpadel še evropski denar, pa je katastrofa še toliko večja,« še dodaja Ščavničar.