Avtocestni odsek Peračica-Podtabor bo zadnji zgrajeni avtocestni odsek v Sloveniji po nacionalnem avtocestnem programu. Dograjen bo čez leto dni. (Foto: Tina Dokl)

Avtocesta končana šele čez leto

Medtem ko na Dolenjskem slavijo odprtje ´zadnjega odseka avtoceste v Sloveniji´, bo na gorenjskem kraku prihodnji teden odprt priključek Naklo, vozniki pa se bodo še vedno jezili ob 2,4-kilometrskem gradbišču Peračica-Podtabor. Kolikšna je gospodarska škoda?

Kranj – Pretekli teden je bil z veliko medijske pozornosti odprt še zadnji odsek dolenjske avtoceste. A to, sedaj že nekdanje gradbišče ni zadnje, ki ovira promet in gospodarski razvoj v Sloveniji. »Čeprav se zadnji pogodbeni roki za dokončanje polovice avtoceste med Peračico in Podtaborom iztečejo konec avgusta 2011, si bo Dars skupaj z izvajalci prizadeval, da bi odsek predal prometu v že napovedanem ciljnem roku, to je konec junija 2011, še pred začetkom glavne turistične sezone,« pojasnjujejo Marjan Koler z Darsa.

Ta mora na Gorenjskem še dokončati smerno vozišče proti Ljubljani na 2,4-kilometrskem odseku Peračica–Podtabor. Smerno vozišče proti Jesenicam, kjer sedaj promet poteka dvosmerno, je bilo predano prometu konec novembra 2007. »Gre za kratek, a z gradbenega vidika razmeroma zahteven odsek, saj ga sestavljajo kar štirje objekti: predor Ljubno ter viadukti Peračica, Ljubno in Lešnica v skupni dolžini približno 1,1 kilometra,« pojasnjujejo na Darsu, medtem ko so gorenjski gospodarstveniki, zbrani v regionalnem razvojnem svetu, pred leti izračunali, da Gorenjska zaradi nezgrajene avtoceste (takrat je sicer šlo za več kilometrov) na mesec izgubi kar do milijona evrov na mesec!

»Nekaj škode zaradi nezgrajenega dela avtoceste ima celotna država, saj slaba volja, ki jo povzročajo zastoji, kvarijo vtis o deželi tako pri vstopu kot izstopu turistov,« pravi Stevo Ščavničar, direktor Ragorja, a hkrati dodaja, da so zastoji povsod v Evropi v turistični sezoni stalnica, marsikje ob celo bolj urejeni infrastrukturi. »Škodo pa neposredno trpi zgornjegorenjsko turistično gospodarstvo, saj marsikaterega turista iz osrednje Slovenije od obiska odvrne grožnja čakanja v koloni, ki se pojavljajo ob koncih tedna. Sicer pa več škode, ki je merljiva v izgubljenem času, utrpijo tisti, ki se vsak dan vozijo na delo v Kranj ali Ljubljano. Gre za okoli šest tisoč delovnih migrantov, ki vse to breme prenesejo nase,« pravi Ščavničar in dodaja, da pa neposredno škodo beležijo vsi, ki morajo po tej poti opravljati delo in izgubljajo čas v kolonah.

Odprtje gorenjskega kraka avtoceste so prometni ministri in direktorji Darsa že večkrat napovedali, pred desetletjem je bil cilj leto 2004, nato 2006, sedaj 2010. Leta 2003 je Vlada sprejela etapnost izvedbe gorenjskega dela avtoceste, kjer naj bi v drugi fazi le usposobili viadukte in predor do konca življenjske dobe. Na Darsu so ugotovili, da je stanje teh objektov iz leta 1965 in 1966 tako slabo, da so šli v celovito rekonstrukcijo ceste. Na vprašanje, zakaj so dela več mesecev na vseh omenjenih objektih stala, na Darsu odgovarjajo, da so vsa dela oddali in se dela izvajajo nemoteno – viadukt Lešnica gradijo od konca lanske pomladi (vrednost del skoraj pet milijonov evrov), medtem ko je bil skoraj 19-milijonski projekt rušitve in gradnje viadukta Ljubno, predora Ljubno in viadukta Peračica zaključen oktobra lani, ko se je tudi začelo delo.

»Dela sedaj opravljajo v skladu s terminskim planom, tudi v predoru, le med božično-novoletnimi prazniki so dela stala,« pravi Marjan Koler. Konec junija prihodnje leto naj bi tako Dars končno odprl še manjkajoči 2,4-kilometrski odsek gorenjske avtoceste, zaradi luknje v državnem proračunu pa se lahko znova zamakne gradnja obvoznic pri Škofji Loki in Bledu. »Odlog ima lahko škodljive posledice za škofjeloško in katastrofalno za blejsko in bohinjsko gospodarstvo, pri slednjem zlasti za turizem. Če bi zaradi odloga gradnje izpadel še evropski denar, pa je katastrofa še toliko večja,« še dodaja Ščavničar.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / ponedeljek, 17. marec 2014 / 12:10

Srednja šola še naprej brez ravnatelja

V Srednji šoli Jesenice je odprt že tretji razpis za delovno mesto ravnatelja, saj svet zavoda na prvih dveh razpisih ni potrdil nobenega od prijavljenih kandidatov.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sobota, 3. februar 2018 / 21:13

Karel Šavnik in družinsko županovanje v Kranju

Karel Šavnik, ki se je rodil 29. januarja 1840 v Kranju, je bil član rodbine, ki je županovala Kranju skupaj kar 41 let. Umrl je 23. 1. 1922 v Kranju. Kar 36 let je bil mestni župan, in si...

GG Plus / sobota, 3. februar 2018 / 21:09

S trebuhom za kruhom

Živa je živahna osemdesetletnica. Še zmeraj se veliko ukvarja s športom, teče na smučeh, najmanj enkrat dnevno obišče fitnes, ki si ga je uredila v kletnih prostorih hiše, v kateri živi. Le v avto...

GG Plus / sobota, 3. februar 2018 / 21:06

Ko se v dom naseli demenca

Erika Vrhovnik s Šutne ima mamo z diagnozo demence. Živita v isti hiši in – kar je pomembno – mamine bolezni nista skrili za štiri stene. Erika se je o demenci podučila, obiskuje skupino za samopomoč...

Slovenija / sobota, 3. februar 2018 / 21:04

Elitni klepet v Davosu

V švicarskem Davosu je tudi letos zasedal Svetovni gospodarski forum (WEF). Kakih tri tisoč gospodarstvenikov, politikov in akademikov je razpravljalo na temo Ustvarjanje skupne prihodnosti v razdrobl...

Kronika / sobota, 3. februar 2018 / 18:31

Alarm žabniških otrok ni preplašil

Kranjski gasilci so pohvalili šolarje in malčke s podružnične šole in vrtca v Žabnici, ker so se mirno in pravilno evakuirali po sprožitvi alarma zaradi domnevnega uhajanja plina.