V Merkurju se ne bojijo za delovna mesta

Kaj sprememba v vrhu Merkurja in njegovi dolgovi upnikom, ki bodo v prihodnje terjali sanacijo te trgovske družbe, pomeni za zaposlene? V sindikatih pravijo, da se za zdaj ne bojijo za delovna mesta.

Kranj - Potem ko je prodaja Merkurjevih trgovskih centrov Mercatorju propadla in ko so pred prazniki na skupščini zamenjali vodstvo Merkurja, delničarji in upniki iščejo možnost, kako ga sanirati. Merkur in njegov večinski lastnik Merfin imata namreč za osemsto milijonov evrov obveznosti. V treh podjetjih te družbe je okoli 3200 zaposlenih (le v Sloveniji, prek tisoč pa še na Balkanu, kamor se je družba uspešno širila), ki jih seveda enako kot upnike in delničarje zanima, kaj bo z Merkurjem. O tem smo vprašali Rajka Bakovnika, predsednika Sveta gorenjskih sindikatov, kamor sta včlanjeni dve tretjini Merkurjevih delavcev.

»Kaže, da je kriza pometla z vsemi menedžerskimi prevzemi,« pravi Bakovnik, ki ima kot sindikalni voditelj sicer dobre izkušnje z nekdanjim Merkurjevim direktorjem Binetom Kordežem, ki se je skupaj z ožjim vodstvom firme pred tremi leti odločil za menedžerski odkup. Dodaja, da je bil Kordež sicer vedno pripravljen prisluhniti sindikatu, vendar pa ne tudi predlogu, da bi šel v odkup podjetja skupaj z zaposlenimi. Je pa sindikatom zagotavljal, da se za zaposlene ne bo nič spremenilo. »Upam, da se po zadnjih spremembah za zaposlene ne bo usodno razpletlo. V naši sindikalni organizaciji bomo vsekakor pozorno bedeli nad dogajanjem v smislu varovanja pravic zaposlenih.«

Kaj pa po spremembah v vrhu družbe in po napovedi delničarjev o sanaciji Merkurja pričakujejo zaposleni. Predsednica sindikata v družbi Mateja Tavčar: »Sindikat v podjetju nima o spremembah nič več informacij kot javnost, tudi z novim vodstvom se še nismo srečali. Zagotovili pa so nam, da delovna mesta ostanejo. Tudi sicer zaposleni v redu prejemamo plače, regres in vsa druga izplačila, povezana z delom. V preteklosti smo z upravo dobro sodelovali, upamo, da bomo tudi s prihodnjo. Za zdaj nam zagotavljajo, da se nam za delo ni treba bati.«