Šmartinski dom - odgovor

V Kranjskem glasu že dalj časa spremljamo različne članke, ki jih v imenu neke Državljanske pobude podpisuje g. Gorazd Zupančič. Osebno ga ne poznam, čeprav bi pričakoval, da se bo v primeru kakršnekoli nejasnosti osebno oglasil pri meni, da razčistimo omenjeno problematiko.

Ker se ustvarja vtis, da z omenjenimi članki zavaja dobršen del naše javnosti in ker ne želim, da bi problematiko napačno razumeli, posredujem vsem bralcem odgovor, ki temelji na ustrezni dokumentaciji.

 

Gre za vprašanje lastništva Šmartinskega doma. Avtor člankov v imenu državljanske pobude trdi, da župnija Kranj-Šmartin nikoli ni bila lastnica tega doma in da si ga je v denacionalizacijskem postopku neupravičeno pridobila. Od nas celo terja, naj zahtevamo od Upravne enote v Kranju uradno razjasnitev glede prvotnega lastništva Šmartinskega doma.

 

Na podlagi hranjene dokumentacije sporočamo sledeče:

 

- Zemljišče, na katerem stoji Šmartinski dom, je na podlagi kupne pogodbe z dne 10. novembra 1905 postalo last Alojza Šarca, župnika v Šmartinu, tako je navedeno v zemljiškoknjižnem vložku št. 391 k.o. Stražišče, kar pomeni, da ni bilo last Alojza Šarca kot fizične osebe, ampak last župnika v župniji Šmartin, za katero je bil odgovoren.

 

- Župnik Alojz Šarec je skupaj s sodelavci zgradil Šmartinski dom, ki je bil odprt 1. decembra 1929. O njem je časopis Slovenec poročal, da je »v kras in ponos župniji«.

 

- 26. maja 1942 je dom prišel pod okupatorsko nemško oblast.

 

- Z odločbo o podržavljenju z dne 30. maja 1946, 18. julija 1946 in 11. januarja 1949 je bil fari Stražišče (danes: Kranj-Šmartin) odvzet tudi Šmartinski dom.

 

- Z denacionalizacijsko odločbo z dne 4. junija 1996 je bil Šmartinski dom vrnjen župniji Kranj-Šmartin v last in posest.

 

Iz omenjenega je nedvoumno jasno, da je Šmartinski dom last župnije Kranj-Šmartin. Ko je župnik Alojz Šarec kupil zemljišče, na katerem dom stoji, ga ni kupil zase, ampak za župnijo, za katero je bil odgovoren. Tega se je zavedala tudi jugoslovanska oblast, ki doma ni odvzela župniku, ampak župniji Stražišče. Zato mi je nerazumljivo, zakaj nekateri posamezniki na vso moč hočejo dokazati, da dom ni last župnije in da tudi nikoli ni bil.

 

Omenjeno početje mi je toliko bolj nerazumljivo tudi zato, ker je dom v zglednem stanju in se v njem odvijajo najrazličnejše kulturne prireditve, za katere je bil tudi zgrajen.

 

Dom ima v najemu Krajevna skupnost Stražišče. Najemnina je zgolj simbolična, saj se zavedamo, da ni namenjen dobičkonosni dejavnosti, ampak kulturnemu razvoju kraja. Vsakdo, ki želi, bo v njem našel možnost izvedbe najrazličnejših kulturnih prireditev. Iz izkušnje lahko rečem, da je večina ljudi v kraju z omenjenim stanjem zadovoljna. Čas bi bil, da o stvari realno razmislijo tudi predstavniki Državljanske pobude in v skladu z zakonitostjo prenehajo po nepotrebnem vznemirjati ljudi.

 

Že vnaprej sporočam, da se na polemiko ne mislim odzivati, ker ta navadno ne prinese nobenih koristi, ampak še dodatno razdvaja ljudi med seboj.

 

Bojan Likar, župnik