Novi prapor AMD Šenčur in njegovi botri (Foto: Gorazd Kavčič)

Za jubilej nov prapor

Ob šestdesetletnici delovanja Avto-moto društva Šenčur so razvili nov društveni prapor.

Šenčur – Avto-moto društvo Šenčur letos praznuje šestdeset let obstoja, na kar so se spomnili na slovesnosti v športni dvorani Šenčur. Na njej so predstavili šestdesetletno kroniko, razvili društveni prapor, predstavili nove društvene uniforme in podelili priznanja. Slovesnosti, ki se je končala z družabnim večerom ob glasbi hišnega ansambla Avsenik, se je udeležil tudi generalni sekretar Avto-moto zveze Slovenije Slavko Rus, ki je posebno odličje AMZS podelil Franciju Kuharju, od leta 1977 sekretarju AMD Šenčur.

Potem ko so 25. novembra 1949 na pobudo nekaterih Šenčurjanov ustanovili avto-moto krožek v sklopu AMD Kranj, se je ta naslednje leto osamosvojil in preimenoval v Društvo ljudske tehnike Šenčur, v katerem so delovale tri sekcije, med njimi je bila prav avto-moto sekcija najmočnejša. Že leta 1953 je tako napredovala, da se je preimenovala v Avto-moto društvo Šenčur. V naslednjih letih so kupili prva motorna vozila, s katerimi so se kandidati pripravljali na vozniški izpit. V starem gasilskem domu, ki ga je društvo odkupilo, so uredili garaže, ker pa so bili brez lastne učilnice, so leta 1964 odkupili staro šolo v Šenčurju, kjer so njihovi prostori še sedaj. V društvu je danes okoli 1400 članov.

V AMD Šenčur je bila vedno najaktivnejša šolska komisija. Poleg organizacije tečaja cestno prometnih predpisov in tehnike vožnje za voznike kategorij A in B, traktorjev in koles z motorjem, je skrbela tudi za preventivo in vzgojo, tako šolske mladine kot drugih krajanov. Ob prelomu tisočletja se je avtošola AMD Šenčur zaradi spremenjene zakonodaje združila z avtošolo B&B iz Kranja. Omenimo še, da so leta 2004 z desetimi vozili sodelovali pri snemanju preventivnega filma Nesreča na avtocesti. »Ponosni smo na dosežke šestih desetletij, a ponosni smo tudi na gibkost društva, ki se je v novem stoletju znalo prilagajati zahtevam sodobnega časa,« je na prehojeno pot ponosen predsednik društva Jože Kepic.

Na slovesnosti so predstavili tudi novi društveni prapor, starega, ki so ga razvili leta 1963 in obnovili 31 let kasneje, pa so predali v arhiv. Botri novega prapora so ravnateljica osnovne šole Majda Vehovec, podžupan Ciril Kozjek ter predsednik društva Jože Kepic, praporščak pa Janez Frantar.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / torek, 16. julij 2019 / 10:58

Odgovor

Gorenjski glas je v torek, 9. julija 2019, na drugi strani objavil novico z naslovom Sodni preizkus odpravnine, kjer med drugim navaja: »V Gorenjski banki odgovarjajo, da ocene izključenih delničar...

Objavljeno na isti dan


Medvode / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Nočni pohod na Grmado

Medvode - Kot vsako leto, je bil tudi letos ob prvi polni luni v januarju, 5. januarja, nočni pohod na Polhograjsko Grmado, ki ga organizira Planinsko društvo Blagajana iz Polhovega Gr...

Medvode / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Na Katarini si želijo še več gostov

Katarina je dobila novo turistično brošuro, v kateri je predstavljena predvsem tamkajšnja bogata gostinska ponudba.

Medvode / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Cepili bodo v skladu s strokovnimi smernicami

V ZD Medvode proti humanemu papiloma virusu še ne cepijo, saj čakajo na uradne strokovne smernice.

Splošno / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Anketa: Država bi morala plačati cepljenje deklet

V tokratni anketi smo naše sogovornike povprašali, kdo bi moral kriti stroške cepljenja deklet z novim cepivom proti raku na materničnem vratu, ki je druga najpogostejša oblika raka med Slove...

Medvode / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Nadaljevala se bo gradnja tekaškega centra

Za dokončanje izgradnje Športno rekreacijskega centra v Preski bodo potrebovali še okrog 250 tisoč evrov. Od države jih letos pričakujejo 108 tisoč, a svoj delež bo morala primakniti tudi Občina.