"Cene, hvala, nekaj smo pa le naredili!"

Kranj in Radovljica sta se v ponedeljek še enkrat povezala v spominu na nedavno preminulega umetnostnega zgodovinarja, likovnega kritika, muzealca in konservatorja, doktorja znanosti, humanista in častnega občana Ceneta Avguština.

»Ste ga kdaj videli namrgodenega? Zdi se mi, da še zdaj slišim njegov glas in njegove spodbudne besede … Zavidam vam ga, Radovljičani! Ne vem, ali se bomo kdaj zavedali, kako velik človek je bil. Pa preprost obenem – ni se mu bilo odveč pogovarjati s komerkoli. Predaval je celo bolnikom v psihiatrični bolnišnici v Begunjah in tudi tam so ga spoštovali. In kdo se ne spomni tistih njegovih smejočih oči,« se je z žarom, kot ga ima malokdo, pred do zadnjega kotička polno dvorano radovljiške graščine na pokojnega dr. Ceneta Avguština spomnila njegova prijateljica, slikarka Melita Vovk. Mrežo spominov na cenjenega umetnostnega zgodovinarja, predanega muzealca in konservatorja, dobrohotnega kritika in častnega meščana so minuli ponedeljek tkali številni sopotniki njegovega bogatega življenja.

Velikan slovenskega muzejstva in konservatorstva

»Cene Avguštin je zrasel v velikana slovenskega muzejstva in konservatorstva … Vsakdo, ki je imel priložnost in srečo, da je Ceneta Avguština spoznal in z njim sodeloval, je bil obogaten z njegovim človeškim optimizmom in strokovnostjo,« je o njem zapisal profesor Nace Šumi, umetnostni zgodovinar in konservator. Olga Zupan, dolgoletna direktorica Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Kranju v pokoju pa se ga takole spominja: »Dr. Cene Avguštin je bil dragocen sodelavec in svetovalec pri konservatorski problematiki, predvsem na področju urbanizma starih mestnih jeder na Gorenjskem. Ukvarjal se je tudi z raziskavo in razvojem stavbne dediščine v starih mestnih jedrih. S stavbno dediščino se je seznanjal že v svoji rojstni Radovljici, nadaljevala pa v Kranju … Ob njegovem strokovnem delu v muzealstvu, likovni kritiki, pedagoškem delu in varstvu kulturne dediščine je treba omeniti njegovo ljubezen do fotografije. Na terenskih ogledih ga brez vsaj enega fotoaparata ni bilo mogoče videti. Njegovo obsežno dokumentacijsko gradivo je neprecenljivo.«

Premakniti stvari na bolje

Joža Varl, kulturnik, novinar, dolgoletni urednik Železarja in vodja razstavnega prostora Dolik, leta 1958 imenovan za načelnika Tajništva za šolstvo, prosveto in kulturo Okrajnega ljudskega odbora v Kranju: »Vsako leto je dr. Avguštin v svojem programu redno predlagal začetek obnove gradu Kamen v Begunjah, še zlasti, ker so se začele številne gradnje zasebnih hiš in nevarno je bilo, da bi ljudje od porušenih zidov gradu odvažali že obdelane skalne elemente za svojo gradnjo. Dr. Avguštin je neki ponedeljek, še preden je šel v svoj muzej, pritekel k meni na okraj in mi zelo prepričljivo in zaskrbljeno poročal, da je bil v nedeljo v Dragi visok slovenski in jugoslovanski funkcionar Edvard Kardelj in da je imel kar nekaj pripomb na Okraj Kranj in pristojne, da se v lepo urejeni dolini Drage ne lotijo obnove gradu Kamen, ki dela pravo sramoto dolini in okraju. To sem sprejel kot zelo resno zadevo in že po sprejemu letnega finančnega načrta pridobil nekaj denarja, da se je obnova začela. Dr. Avguštin pa je sprejel skrb, da z Dolenjskega pripelje specializirano ekipo zidarjev za obnovo gradu … Na poslovilnem večeru v Gorenjskem muzeju v Kranju po mojem službovanju na okraju mi je dr. Cene Avguštin zaupal, da takrat Edvarda Kardelja sploh ni bilo v Dragi. To je bila le njegova domislica, da bi stvari premaknil. Moj odgovor je bil: Cene, hvala, nekaj smo pa le naredili.«

Večer v spomin dr. Cenetu Avguštinu so skupaj pripravili Občina Radovljica, Gorenjski muzej, Muzeji radovljiške občine, Knjižnica A. T. Linharta in Glasbena šola Radovljica po zamisli Alenka Bole Vrabec in Damirja Globočnika. V programu so kot recitatorji sodelovali Januša Avguštin, Matjaž Konda in Alenka Bole Vrabec.