Vuvuzele bo kupil za spomin

Kranjčan Aleksandar Radosavljević je po tekmi z ZDA v telefonskem pogovoru za Gorenjski glas spregovoril o dogajanju na svetovnem nogometnem prvenstvu v Južni Afriki.

Za slovensko nogometno reprezentanco sta na svetovnem prvenstvu dve tekmi. Po zmagi z Alžirijo (1:0) so v petek remizirali z Združenimi državami Amerike (2:2). Tretjo tekmo bodo odigrali jutri z Anglijo. V skupini C so vodilni na lestvici, z odličnim izhodiščem za uvrstitev v nadaljnje tekmovanje, v osmino finala. Na prvenstvu sta se v slovenski vrsti izkazala tudi oba Gorenjca, Kranjčana Bojan Jokić in Aleksandar Radosavljević. Slednjega sem v Južno Afriko poklicala po petkovi tekmi z Ameriko, vzel si je čas in prijazno odgovarjal na vprašanja.

Kako gledate na remi nekaj ur po tekmi?

»Če nam bi kdo pred tekmo z Ameriko ponudil neodločen rezultat, bi ga morda sprejeli z obema rokama. A v prvem polčasu je bila naša igra tako dobra, da bi si na koncu zaslužili zmago. K temu, da smo prejeli dva zadetka, je botrovala predvsem neizkušenost. Na tako velikih tekmovanjih, kot je svetovno prvenstvo smo zelo redko. Nimamo takšnih izkušenj. Vodstva smo se kar malo ustrašili in se pomaknili preveč nazaj. V tem primeru nismo mogli pričakovati, da bi bil rezultat kaj boljši kot 2:2.«

Igra je bila na pogled zelo groba. Dopuščal jo je tudi sodnik. Kako je bilo to videti na igrišču?

»Američani so fizično zelo močni in precej so igrali na kontaktno igro. Na trenutke je bila igra res zelo groba. Težko je reči, ali je bil za to kriv sodnik ali pa je nasprotnik takšno igro preprosto vsilil. Nima smisla razpravljati o sojenju. Končalo se je tako, kot se je. Gremo naprej.«

Z mislimi ste že pri Angliji. Imate odlično izhodišče za uvrstitev v osmino finala.

»Da lahko igramo z Anglijo, smo dokazali že lani na prijateljski tekmi na stadionu Wembley. Pred svetovnim prvenstvom sem dejal, da moramo biti vsako tekmo boljši. Če hočemo premagati Anglijo, bomo morali igrati še bolje kot na tekmi z Američani. Verjamemo, da smo sposobni zmagati.«

Ne glede na razplet ste naredili že veliko.

»To je res. Smo pa športniki in želimo si še več. Želimo odpreti nov list v slovenski nogometni zgodovini in poskrbeti, da se bo ves svet zapomnil, kdo je Slovenija. Po prvi tekmi in zmagi z Alžirijo nismo bili deležni velike pozornosti svetovne javnosti, niso nas jemali resno. Po tej tekmi z ZDA bo verjetno že drugače.«

Kako komentirate igro drugih reprezentanc?

»Po pravici povedano druge tekme gledam zelo površno, tako da kakšne podrobne analize ne morem dati.«

Kako se sicer počutite v Južni Afriki? Je tako, kot ste pričakovali?

»Sem zelo pozitivno presenečen in sploh nimam občutka, da sem v Afriki. Ljudje so zelo prijazni in tukaj v hotelu je lepo poskrbljeno za nas. Je pa res, da vidimo le hotel in igrišče, ne vemo pa, kaj se dogaja v mestu.«

Veliko besed je bilo na temo varnosti. Se vam zdi Južna Afrika nevarna država?

»Za našo varnost je dobro poskrbljeno in igralci nimamo občutka, da bi bila država nevarna. Na to vprašanje bi bolje odgovorili navijači, ki so prišli v Južno Afriko.«

Kako poteka vaš dan?

»Nič posebnega. Vsak dan poteka skoraj enako. Na primer danes, ko je bila tekma z ZDA, smo zjutraj vstali, šli na zajtrk, sledil je sestanek, odhod na tekmo. Prevelikega govorjenja, razpravljanja ni. Skupaj smo že kar dolgo, tako da vsak ve, kaj mora narediti.«

Presenetili ste s plesom po zadetkih. Ste to vadili?

»Niti ne. Prišlo je spontano na prvi tekmi. Ob naslednjih zadetkih smo s tem nadaljevali in upam, da bo priložnosti za naše veselje še veliko.«

Na prvi tekmi ste dobili nekaj udarcev v glavo. Je bilo kaj posledic?

»Zaradi tega sem bil zamenjan. Po drugem udarcu sem videl kar malce megleno in sam zaprosil za menjavo. Zdelo se mi je bolje, da pride na igrišče svež igralec. Naslednji dan je bilo že v redu.«

Kakšni so občutki igrati ob zvokih vuvuzel? Vas motijo?

»Moteče so le v smislu otežene komunikacije med igralci na igrišču. Ne moremo se pogovarjati, ker se nas nič ne sliši. Sicer pa mene osebno vuvuzele ne motijo.«

Boste kakšno kupili za domov, za spomin?

»To pa zagotovo.«

Kaj pa žoga jabulani, ki prav tako povzroča težave?

»Sedaj že dolgo časa treniramo z njo, tako da smo se jo že navadili. Več težav povzroča vratarjem kot pa igralcem.«

Po prvi tekmi ste za sprostitev odšli v levji park. Po čem vam bo ta dan ostal v spominu?

»Levji park je bil zanimiv predvsem zato, ker smo se igrali z mladimi levčki, drugače pa je bilo kot v ostalih živalskih vrtovih. Izlet je bil koristen, da smo malce pozabili na nogomet.«

Bo čas še za kakšen izlet?

»Mislim, da bo. Jutri pa imamo piknik z našimi domačimi, ki so prišli v Južno Afriko. Od mojih sta prišla starša in sestra.«

Kaj pa drugi slovenski navijači? Se imajo priložnost srečati z vami?

»Naš hotel je precej odprtega tipa, tako da je nekaj navijačev že prišlo in so nam zaželeli srečo.«

Jih na igrišču kaj slišite?

»Danes jih je bilo precej manj kot Američanov, a so bili bolj glasni in smo jih kljub vsemu slišali. Zahvaljujem se jim za to podporo in zahvaljujem se za podporo vsem, ki za nas navijate v Sloveniji.«