Zaradi delovne zakonodaje sindikalni protest

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / ponedeljek, 21. junij 2010 / 06:00

Vlada je v sredo obravnavala sklop delovne zakonodaje, medtem pa so pred vladnim poslopjem protestirali sindikati.

Ljubljana – Vlada je v parlamentarni postopek poslala predlog zakona o urejanju trga dela in zakona o malem delu ter po skrajšanem postopku predlog zakonske novele o delovnih razmerjih. Zakon o delovnih razmerjih je eden od zakonov, ki vplivajo na delovanje trga dela in katerega spremembe in dopolnitve bodo v skladu s slovensko izhodno strategijo 2010-2013 prispevale tudi h krepitvi elementov varne prožnosti na trgu dela, trdi vlada. Predlagano je skrajšanje minimalnih zakonsko določenih odpovednih rokov v primerih dolgotrajnejših zaposlitev ter znižanje višine odpravnin v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi za približno dvajset odstotkov. Odpravnine naj bi se zniževale postopoma, in sicer takoj z uveljavitvijo zakona na petino osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je delavec zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do 15 let, oziroma na četrtino osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu nad 15 let. Znižanje odpravnin na petino osnove bo po predlogu uporabno šele eno leto po uveljavitvi zakona.

Vlada ima delno podporo socialnih partnerjev za predlog zakona o malem delu in načelno za zakon o urejanju trga dela, je dejal minister Ivan Svetlik. Za spremembe zakona o delovnih razmerjih pa te podpore ni bilo. Sindikalisti so se zato na dan zasedanja vlade odzvali z ogorčenim protestom pred vladnim poslopjem, ji podelili rdeči karton in simbolično poteptali semafor. Po njihovem mnenju ravnanje vlade vodi k zmanjševanju delavskih pravic, fleksibilen trg dela je le v korist kapitalu, nedopustno pa je tudi sprejemanje delovne zakonodaje brez soglasja sindikatov. David Švarc, nekdanji delavec v škofjeloškem LTH, ki je bil prav tako med protestniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, nam je povedal: »Nesprejemljivo je, da je vlada dala zakon v postopek brez soglasja sindikatov. Zlasti starejši delavci, ki izgubijo zaposlitev, imajo že sedaj zelo pičle možnosti, da se znova zaposlijo, delodajalci pa bodo dobili še boljše možnosti za odpuščanje. Z novo zakonodajo bo za delavce še slabše. Eden mojih nekdanjih sodelavcev iz škofjeloškega LTH, star 52 let, obratovodja, tehnolog z veliko izkušnjami, sicer pa iskane elektro stroke, že leto dni aktivno išče delo, a ga ne dobi.« Kako bodo sindikati ravnali v prihodnje? »Odvisno od reakcije v parlamentu,« pravi Švarc, ki meni, da morajo sindikati storiti vse, da zaščitijo »malo delavsko ustavo«.

Premier Borut Pahor je ob protestih dejal, da toliko socialnega dialoga, kot ga je v času njegove vlade, še ni bilo. Vendar pa meni, da ne more čakati na vsa soglasja, če želi izvesti ključne reforme, kot premier pa ima odgovornost, da z reformami izvleče državo iz krize. Zavrnil je tudi očitke, da išče le soglasje delodajalcev, saj je denimo zakon o minimalni plači sprejela brez njihovega soglasja.