Najprej se pelješ, potem plačaš

Šaurma je odličen ukrajinski kebab, avtobus plačaš ob izstopu, stopnice iz Oklepnice Potemkin pa so predolge za tale kratek zapis.

Ob Črnem in povrhu še mrzlem morju nam ni preostalo drugega, kot da se čim prej odpravimo na ogled mesta. Pojužinali smo ukrajinsko posebnost, če prav berem njihove »grabljice« se hrani reče šaurma in je nekaj podobnega kot »naš« kebab. Zavito v testo dobiš meso po želji, zraven nekaj zelenjave in po želji sir ali olive … Stane okrog dvajset grivnov. Fant za pultom je naše zavitke pripravljal z neznosno lahkostjo in že je bila na vrsti naslednja stranka.

Naslednja posebnost je bila vožnja za avtobusom. Kot običajno v večjih mestih za vožnjo do središča mesta uporabljamo domača transportna sredstva. Sistem na avtobusu v Odesi je zanimiv. Povzpneš se na avtobus in se pelješ, kamor seveda želiš. Šele ko izstopiš, obvezno mimo prvih vrat, pri vozniku tudi plačaš vožnjo. Naš šofer se je nekoliko razživel šele na koncu, ko nam je »po makedonsko« razložil, da je po rodu Bolgar.

Odesa je bila v času Sovjetske zveze pomembno pomorsko pristanišče, kot mornariška baza znana tudi v vojaškem smislu. Po razpadu Sovjetske zveze pa so Ukrajinci v tem po velikosti četrtem mestu (Odesa ima namreč več kot milijon prebivalcev, kar je skoraj za pol Slovenije) v državi začeli promovirati predvsem turizem. Po nacionalni sestavi je mesto zelo pisano, saj v Odesi živijo mnogi Evropejci, Balkanci, ljudje z vzhoda … Prva znamenitost, ki smo si jo zares želeli videti, so bile slavne stopnice, na katerih je Sergej Eisenstein posnel znameniti film Oklepnica Potemkin. Klasika, ki jo najdemo v vsakem učbeniku o zgodovini filma. Več o znamenitih »štengah« in zanimivostih v Odesi pa prihodnjič.