Politične improvizacije

Slovensko politično prizorišče je prava farsa. Vladni predsednik Borut Pahor spusti v javnosti vsak dan kakšno novo. (Kako se vede v zasebnih krogih, pa tako ali tako ne vemo.) Zadnja njegova smešnica je šla približno takole: »Povsem razumem tiste, ki meseca ne morejo preživeti s petsto evri, saj sam niti s tri tisoč evri tega ne zmorem.« Kasneje se je izmazal, češ da je bil narobe razumljen, a kaj bi bilo tukaj mogoče narobe razumeti. Nič, saj je stavek povsem nedvoumen in logičen. Je pa res, da je razlika v zneskih nepojmljiva.

Naslednja njegova potegavščina je trditev, da sta se s predsednikom države Danilom Türkom dogovorila glede slovenskega arbitra v primeru mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško. Ta naj bi bil dr. Ernest Petrič, nekdanji profesor za mednarodno pravo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Predsednik države menda o tem ne ve nič. Kar je res ali ne. Zanimivo je namreč to, kot je sam predsednik rekel, da ima sam svojega kandidata – nekega tujca.

Slednje sem prebrala v tiskanem mediju trikrat, vedno enako. Še vsi domači strokovnjaki za mednarodno pravo oziroma za mejo na morju vprašanja ne razumejo stoodstotno, da o laični javnosti niti ne govorim. Lepo vas prosim, kako naj bi problem Piranskega zaliva razumeli tuji razsodniki, pa čeprav strokovni. Imam občutek, da tale naš predsednik države nima pojma niti o slovenskih nacionalnih interesih niti o politiki. Niti notranji niti zunanji niti mednarodni. Še manj o reševanju mejnega vprašanja v Piranskem zalivu, ki ga je celo tako velik »um«, kot je bil Edvard Kardelj, gladko prepustil prihodnosti. Zdaj pa bo treba plačati takratno politično lahkomiselnost.

V zvezi z vladnim predsednikom Borutom Pahorjem in predsednikom države Danilom Türkom pa me neizmerno zanima tudi to, kdo od njiju ima v mednarodnih političnih krogih visoke politične zveze. Po mojem mnenju ne prvi ne drugi. Če bi jih kdo od njiju imel, bi se, vsaj predvidevam, razsodba arbitražnega sodišča končala v prid Sloveniji. Bojim se, da razplet dogodkov za Slovenijo ne bo ugoden. Skratka, da bomo na mednarodnem prizorišču znova potegnili kratko, kot že tolikokrat v zgodovini. V tem primeru bi bil pravi trenutek, da bi slovenski volivci končno spregledali slovenskega povprečnega, da ne rečem podpovprečnega politika, ki v predvolilni kampanji igra poštenjaka, vseveda in domoljuba.

Prej ali slej bodo tudi slovenski volivci dojeli politično bit in interes posameznih politikov, strank in kapitala, ki za njimi stoji. Žal ima ta kapital prav malo z narodovim interesom, poštenjem in domoljubjem.

Borutu Pahorju in Danilu Türku predlagam, naj končno nehata parcialne interese prikazovati kot nacionalne, kar je povojna slovenska vlada počela zadnjih sedemdeset let.