Tiha, a nevarna bolezen

Besedilo: Miroslav Braco Cvjetičanin
Kategorija: GG Plus / / 06:00

Za globoko vensko trombozo v Sloveniji zboli približno tri tisoč ljudi na leto. Simptomi se pokažejo, ko je bolezen že razvita. Bolnik v nogi čuti bolečino, noga oteče in postane vroča.

Pri globoki venski trombozi (GVT) nastane strdek v eni od ven nog, ponavadi pod kolenom, in popolnoma ali delno zamaši veno. GVT pogosto nastane po večjih ortopedskih operacijah, kot je zamenjava kolka ali kolenskega sklepa. Najpogosteje se pojavlja nad 40. letom starosti, nekoliko več pri ženskah, lahko pa doleti tudi mlade ljudi. Dejavnikov tveganja za nastanek bolezni je več, med njimi so dolgotrajna slaba gibljivost po operaciji ali porodu, daljše potovanje z letalom, čezmerna telesna teža, kajenje, kontracepcijske tablete. Strokovnjaki ugotavljajo tudi družinsko nagnjenost.

Ko strdek zamaši žilo v nogi, bolnik v njej čuti bolečino, noga mu oteče in postane vroča. Sam strdek v globoki veni običajno ni nevaren, vendar pa se del strdka lahko odtrga in zaide v krvni obtok ter povzroči zaprtje pljučne arterije (pljučno embolijo), ki je zelo nevaren zaplet. Tudi v tem primeru ni opozorilnih znakov. Ko je stanje že resno, bolnik začuti težave pri dihanju, bolečino v prsih, srce mu bije hitreje, nekateri celo izkašljujejo kri.

GVT in pljučna embolija kot zaplet se pojavita pri desetih do tridesetih odstotkih splošnih internističnih bolnikov. Ker so bolniki po operacijah kolka ali kolena še posebej ogroženi, si običajno do 35. dne po operaciji vbrizgavajo injekcije heparina proti nastajanju strdkov. Zaradi potrebnega nadaljnjega nadzora bolniki še po odpustu iz bolnišnice obiskujejo tudi antikoagulacijske ambulante. Zaradi takšnih in podobnih omejitev so v zadnjih letih razvili tudi drugačne, bolniku bolj priročne oblike zdravil proti strjevanju krvi. Poleg injekcij so na voljo tudi zdravila v obliki tabletke (xarelto), ki jo bolniki jemljejo tudi po odpustu iz bolnišnice.