Shrek za vedno

Besedilo: Samo Lesjak
Kategorija: Prosti čas / četrtek, 17. junij 2010 / 06:00

Četrti film o simpatično groteskni gozdni kreaturi Shreku, njegovi izvoljenki Fioni ter veseli druščini pravljičnih bitij, ki ju obkrožajo.

Ker je ustvarjalcem očitno že v tretjem delu zmanjkalo idej in navdiha, kako peljati serijo naprej, so se odločili, da jo vrnejo na začetek ter nam z isto zgodbo postrežejo še enkrat.

Prvi Shrek (2001) je bil poln citatov filmskih kultov ter klasik, pa tudi referenc in dovtipov na račun zvezdnikov, znal pa se je pošaliti tudi iz sebe (ter seveda tudi iz konkurenčnega Disneyja). Kljub vsej tej raznolikosti pa mu je uspelo ohraniti svojo lastno držo, temperament ter originalnost, tako rekoč unikatnost, ki nas je navdušila, zdaj pa jo pogrešamo. Shrek za vedno se sicer trudi – je tehnično dovršen ter vokalno brezhiben, vendar pa ne zmore več ujeti tempa, lahkotnosti ter svežine prvenca. (Pri)srčna kreativnost se je iztekla v klišejsko utečenost že videnega. Zdi se, kot da je film sam sebi namen oz. da ga žene predvsem želja po lahkem zaslužku (prvi trije deli so po svetu v blagajne prinesli čez dve milijardi dolarjev - zakaj ne bi poskusili še četrtič).

Napornost monotonosti družinskega življenja in breme slave po 'srečnem koncu' prejšnje epizode prebudita v Shreku željo po vrnitvi v brezskrbni raj svobode in miru, pa čeprav le za en dan. Toda ko se mu želja uresniči, se svet spremeni v nočno moro – pravljično kraljestvo postane diktatura, ljudje sovražni, prijatelji ga ne poznajo več. Shrek mora torej prehoditi trnovo pot, začeti znova z ničelne točke, kar je sprejemljivo za prvenec, ne pa za četrto nadaljevanje. Kot rečeno, ustvarjalci Spielbergove produkcijske hiše Dreamworks poskrbijo, da je film popoln v tehničnem smislu, posneli so ga v barviti tridimenzionalni tehniki – žal pa pozabili na dimenzijo iskrivosti originala.

Upajmo le, da se bo Shrek vrnil v boljši formi, pa čeprav nosi tokratni del podnaslov Zadnje poglavje. Vendar brez skrbi, na Shrekovo vrnitev se lahko zanesemo. Pravljice so pač večne. Še zlasti tiste, ki polnijo blagajne.

Ocena: 3/5