Shrek za vedno

Četrti film o simpatično groteskni gozdni kreaturi Shreku, njegovi izvoljenki Fioni ter veseli druščini pravljičnih bitij, ki ju obkrožajo.

Ker je ustvarjalcem očitno že v tretjem delu zmanjkalo idej in navdiha, kako peljati serijo naprej, so se odločili, da jo vrnejo na začetek ter nam z isto zgodbo postrežejo še enkrat.

Prvi Shrek (2001) je bil poln citatov filmskih kultov ter klasik, pa tudi referenc in dovtipov na račun zvezdnikov, znal pa se je pošaliti tudi iz sebe (ter seveda tudi iz konkurenčnega Disneyja). Kljub vsej tej raznolikosti pa mu je uspelo ohraniti svojo lastno držo, temperament ter originalnost, tako rekoč unikatnost, ki nas je navdušila, zdaj pa jo pogrešamo. Shrek za vedno se sicer trudi – je tehnično dovršen ter vokalno brezhiben, vendar pa ne zmore več ujeti tempa, lahkotnosti ter svežine prvenca. (Pri)srčna kreativnost se je iztekla v klišejsko utečenost že videnega. Zdi se, kot da je film sam sebi namen oz. da ga žene predvsem želja po lahkem zaslužku (prvi trije deli so po svetu v blagajne prinesli čez dve milijardi dolarjev - zakaj ne bi poskusili še četrtič).

Napornost monotonosti družinskega življenja in breme slave po 'srečnem koncu' prejšnje epizode prebudita v Shreku željo po vrnitvi v brezskrbni raj svobode in miru, pa čeprav le za en dan. Toda ko se mu želja uresniči, se svet spremeni v nočno moro – pravljično kraljestvo postane diktatura, ljudje sovražni, prijatelji ga ne poznajo več. Shrek mora torej prehoditi trnovo pot, začeti znova z ničelne točke, kar je sprejemljivo za prvenec, ne pa za četrto nadaljevanje. Kot rečeno, ustvarjalci Spielbergove produkcijske hiše Dreamworks poskrbijo, da je film popoln v tehničnem smislu, posneli so ga v barviti tridimenzionalni tehniki – žal pa pozabili na dimenzijo iskrivosti originala.

Upajmo le, da se bo Shrek vrnil v boljši formi, pa čeprav nosi tokratni del podnaslov Zadnje poglavje. Vendar brez skrbi, na Shrekovo vrnitev se lahko zanesemo. Pravljice so pač večne. Še zlasti tiste, ki polnijo blagajne.

Ocena: 3/5

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / petek, 22. januar 2010 / 07:00

Kaj gozdarji smejo delati

Glede članka, ki je bil objavljen pod gornjim naslovom v Gorenjskem glasu 8. januarja 2010 na 18. strani, bi rad podal svoje mnenje: Gozdarji smejo delati vse tisto, za kar so usposobljeni, oziroma za...

Objavljeno na isti dan


Komenda / četrtek, 17. junij 2010 / 07:00

Dobrodelni že deset let

Ustanova Petra Pavla Glavarja letos praznuje svojo prvo desetletnico. Ob jubileju so izdali zbornik, ki ga bodo brezplačno dobila vsa gospodinjstva v občini Komenda.

Tržič / četrtek, 17. junij 2010 / 07:00

Koča dobila novo streho

S koče na Kriški gori so odstranili staro kritino in jo prekrili z novo. Dan kriških planincev je bil zato še bolj slovesen.

Nasveti / četrtek, 17. junij 2010 / 07:00

Goli kilavec za zdrava sečila

Medtem ko ljudsko zdravilstvo dandanes golega kilavca skorajda ne uporablja več, ga najdemo v domala vsaki čajni mešanici za ledvice in mehur, ki jo lahko nabavimo v lekarni. Če imate težave s sečili...

Nasveti / četrtek, 17. junij 2010 / 07:00

Jagodni čudež

Zdrav človek ima tisoč različnih želja, bolni eno samo: ozdraveti. Kdo je to misel prvi izrekel, ne vem, vsekakor drži.

GG Plus / četrtek, 17. junij 2010 / 07:00

Kar se naučimo v otroštvu ...

V Osnovni šoli (OŠ) Matije Čopa Kranj so imeli pred kratkim kulturno prireditev, na kateri so nastopili Folklorna skupina OŠ Matije Čopa in Folklorna skupina Društva upokojencev Naklo, otroci vrt...