Dresnik spreminja podobo obale

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / sobota, 12. junij 2010 / 06:00

V Društvu za varstvo okolja Bled so se minuli konec tedna lotili odstranjevanja tujerodnega japonskega dresnika z obale Blejskega jezera.

Odstranjevanje japonskega dresnika so pripravili v sklopu akcij, s katerimi želijo v Društvu za varstvo okolje Bled zaznamovati letošnje mednarodno leto biotske raznovrstnosti. Minulo soboto so tako ob pomoči prostovoljcev in dijakov Biotehniškega centra Naklo na več delih obale fizično odstranjevali to rastlino, ki lahko zraste tudi do tri metre visoko. »Zavedamo se, da jo je zelo težko oziroma praktično nemogoče uničiti. Želimo pa jo vsaj obdržati v določenem obsegu,« je razložil Jože Kapus.

Japonski dresnik, je ob tem pojasnila Sara Strajnar s kranjske območne enote zavoda za varstvo narave, predstavlja zelo velik problem, saj ga je zelo težko iztrebiti. »V Evropi se razmnožuje izključno vegetativno. Če steblo, pod katerim so zelo razvejane korenike, zgolj odrežemo, obstaja velika verjetnost, da se bo ta rastlina zasejala naprej. Hitro se razrašča in se tvori v grmih, visokih dva do tri metre, sklenjene sestoje, s čimer izpodriva vse druge rastline in negativno vpliva na biotsko pestrost,« je razložila Sara Strajnar. V soboto so se odstranjevanja te rastline lotili mehansko, kar pomeni, da so z rovnico poskušali odkopati čim več korenine. »Idealno je, ko je rastlina visoka deset do petnajst centimetrov, saj potem lahko skopljemo celo korenino, a moramo paziti, da je ne drobimo, ko jo damo v vrečo.« Tako so, je ocenila Sara Strajnar, v soboto odstranili nekaj tisoč sadik. Te so nato odpeljali v stisnjenih vrečah in jih po posebnem postopku posušili in sežgali. »Na ta način je potem rastlina uničena, saj če bi to zemljo odpeljali na deponijo, bi znova pripomogli k njenemu širjenju.« Kot je pojasnil Jože Kapus, se je tudi na Bledu raznesla predvsem z gradbenim materialom, prvič pa se je pojavila pred približno tridesetimi leti. Ob obali se je najbolj razrasla okrog Grajskega kopališča, med Toplicami in Vilo Lastovko, pa tudi pri hotelu Jelovica. »V prihodnje se bomo lotili tudi zavarovanih območij okrog Bleda, predvsem na mokriščih. Želimo vsaj zadržati njeno širjenje, če je že ne moremo povsem iztrebiti,« je še pojasnil Jože Kapus.

Po besedah Sare Strajnar sta znana še dva načina odstranjevanja japonskega dresnika, a sta zaradi morebitnega negativnega vpliva na okolje precej bolj vprašljiva. Tako lahko tudi odžagamo rastlino na pet centimetrov in po površini večkrat zapored namažemo s herbicidom, da se rastlina izčrpa. Tretji način pa je pokrivanje poganjkov s folijo, da jim odvzamemo zrak in svetlobo. »Pri zavodu za varstvo narave smo ta čas skupaj z Biotehniškim centrom Naklo prijavili tudi trileten projekt, v okviru katerega želimo priti do spoznanja, kako to rastlino najučinkoviteje uničiti,« je razložila Sara Strajnar. Ob tem je Ljuba Kapus iz Društva za varstvo narave Bled opozorila, da bi želeli k reševanju tega problema pritegniti tudi lokalno skupnost in državo. »Nekatere države, recimo Anglija, so že sprejele zakonodajo, na podlagi katere mora vsak na svojem zemljišču skrbeti, da se ta rastlina ne razrašča.« Po nekaterih podatkih, je še dodala Ljuba Kapus, pa naj bi bilo japonski dresnik mogoče uporabljati celo v prehrani, podobno kot rabarbaro recimo, in celo v zdravilne namene. »Vsebovala naj bi podobne snovi kot črno vino, zato naj bi jo že prodajali tudi v obliki kapsul. Mogoče pa bi jo tudi pri nas lahko začeli uporabljati v te namene in bi jo tudi na ta način omejili,« je še razmišljala Ljuba Kapus.