Dobro želim vrniti z dobrim

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: GG Plus / petek, 11. junij 2010 / 06:00

Miloš Jenkole, 38-letnik s Podkočne, je lani prestal zahtevno operacijo presaditve jeter. Kdo je bil njegov darovalec, ni nikoli izvedel. A da bi dobro vrnil z dobrim, se je lotil dobrodelne akcije Štafeta Vajnež-Pineta, v okviru katere s skupino prijateljev zbira denar, da bi vsaj nekaj otrok prvič v življenju videlo morje ...

Da je nekaj narobe z Miloševimi jetri, so zdravniki ugotovili ob krvodajalski akciji. »Hkrati s tem, ko sem desetič daroval kri in za to dobil značko, sem dobil tudi obvestilo, da z mojo krvjo nekaj ni v redu. Najprej so mi postavili sum na hepatitis C, a testi so sum ovrgli. Hodil sem na redne kontrole v Ljubljano, nikoli pa mi niso postavili končne diagnoze. Težav z zdravjem nisem imel nikoli. Nato sem nekega dne pred tremi leti naenkrat postal močno rumen in se znašel v bolnišnici ...,« pripoveduje Miloš, oče danes triletne Zale in šestletne Polone. Zdravniki so mu postavili diagnozo: primarni sklerozantni holangitis, kar je neke vrste avtoimuna bolezen. In edina rešitev: presaditev jeter ... Za Miloša in njegovo mlado družino se je začelo obdobje hude negotovosti in mučnega čakanja na ustrezen organ. Po šestih mesecih, leta 2008, so ga na presaditev poklicali prvič, a je takrat jetra dobil bolnik, ki je bil še v slabši koži kot Miloš. Junija lani pa je sledil drugi klic ... Dobili so ustrezen organ, sledila je transplantacija, ki je na srečo povsem uspela. Miloš pravi, da ni nikoli izvedel, kdo je bil tisti, ki mu je rešil življenje. A da bi dobro vrnil z dobrim, je, ko je dovolj okreval, začel razmišljati o dobrodelni akciji, s katero bi pomagal otrokom, ki imajo manj kot drugi in ki še nikoli niso videli morja ...

Tekli bodo z Vajneža do Pinete

S skupino prijateljev, ki se zbirajo v jeseniškem lokalu Max, so tako začeli akcijo, ki so jo poimenovali Štafeta Vajnež–Pineta. Z njo naj bi s štafetnim tekom povezali najvišjo in najnižjo točko jeseniške občine, to je 2104 metre visoki Vajnež in jeseniško letovišče Pinea v Pineti pri Novigradu. Glavni cilj akcije naj bi bil zbiranje denarja za letovanje otrok iz socialno ogroženih družin. Tako so v okviru akcije v Gledališču Toneta Čufarja pripravili dobrodelno predstavo Od kraja do raja, organizirali dobrodelno dražbo dresov znanih športnikov, vrhunec pa bo sledil 12. avgusta ob treh ponoči, ko bo Miloševa ekipa krenila najprej na pohod na Vajnež, nato pa bo planinske čevlje zamenjala s tekaškimi copati in se podala na štafetni tek – s pravo štafeto z izrezljanimi narcisami - z Jesenic do Pinete.

»Računamo, da bomo do Pinete pritekli v 24 do 30 urah. Tekli bomo v parih, vsak tekač naj bi tekel trideset minut, nato tri ure počival, pa spet pol ure tekel in tako naprej. Traso od Jesenic do Pinete so prijatelji začrtali že lani poleti, ko so se na morje z Jesenic podali s skiroji. Letos smo traso le malo prilagodili in izbrali nekaj več makadamskih cest,« je povedal Miloš. Razdalja med Vajnežem in Pineto je dolga 240 kilometrov, tako bo vsak tekač moral preteči okrog trideset kilometrov. Za vsak pretečeni kilometer pa bo vsak tekač prispeval po dva evra. V dobrodelnem skladu se bo torej samo s tekom zbralo okrog 500 evrov, računa Miloš. Že doslej se je zbralo nekaj več kot dva tisoč evrov, akciji pa so se poleg znanih športnikov, ki so darovali drese, pridružila nekatera podjetja in posamezniki. Miloš je hvaležen prav vsem, med njimi tudi jeseniškemu županu Tomažu Tomu Mencingerju, ki je na dobrodelni dražbi iz svojega žepa odštel štiristo evrov za dres Anžeta Kopitarja, obljubil pa je tudi pomoč Občine Jesenice.

Trenirajo »na polno«!

Milošu so se v akciji pridružili prijatelji, skupaj jih je sedemindvajset, od tega sedemnajst tekačev in deset spremljevalcev. Zanimivo je, da nekateri od njih prej niso nikoli tekli in so se po jeseniških in okoliških cestah in makadamskih poteh začeli potiti šele februarja letos. A do danes so vsi že nabrali precej kondicije in tek jim je zlezel pod kožo. Trenirajo redno, nekateri tudi vsak dan, in to »na polno«, kot pravijo. Tečejo posamično, v paru pa tudi v skupini. Poleg štirinajstih fantov so v ekipi tudi tri dekleta, Nataša, Katja in Bojana, vse zagrizene in vzdržljive športnice. Trenira tudi Miloš, in to kljub temu, da je prebolel tako hudo bolezen. A počuti se odlično in tudi on bo odtekel svoj del štafetnega teka, je odločen. »Naš cilj je, da zberemo vsaj pet tisoč evrov, tako da bi lahko na morje odšlo vsaj osemnajst otrok z dvema spremljevalcema. Pri tem se bomo povezali z jeseniškim društvom prijateljev mladine, tako da bodo v Pineto odšli otroci, ki morja niso videli še nikoli,« še dodaja Miloš. A kot pravi, se pri tem projektu zagotovo ne bodo ustavili. Ne le tek, tudi želja pomagati soljudem, jim je namreč zlezla pod kožo ...