Gosta 103. Glasove preje sta bila muzealec in poslanec Samo Bevk ter direktorica Mestnega muzeja Idrija Ivana Leskovec, vodil pa jo je publicist Miha Naglič (v sredini). (Foto: Tina Dokl)

Franja je res poseben spomenik

Človeška plemenitost, humanost in solidarnost so vrednote, ki po mnenju muzealca in poslanca Sama Bevka ter direktorice Mestnega muzeja Idrija Ivane Leskovec najbolj zaznamujejo partizansko bolnišnico Franjo.

Gorenja vas – »V knjigi vtisov je med drugim tudi zapis nekega zdravnika, da bi morali vsi študenti medicine po kolenih romati v Franjo, tako svet je ta kraj,« je na tokratni Glasovi preji v Galeriji Krvina, na kateri so govorili o bolnišnici Franji in njeni prihodnosti, poudarila direktorica Mestnega muzeja Idrija Ivana Leskovec. Ob njej je Miha Naglič gostil tudi muzealca in državnozborskega poslanca Sama Bevka, ki je pred desetimi leti formalno dal pobudo za vpis bolnišnice Franje na Unescov seznam svetovne dediščine.

»Bolnišnica Franja je res nekaj posebnega, tudi zame,« je na začetku poudarila direktorica in odgovorna urednica Gorenjskega glasa Marija Volčjak. Viktor Volčjak, ustanovitelj bolnišnice Franje, je bil namreč njen mali stric. Ivana Leskovec je ob tem pojasnila, da je bil slovenski prostor med drugo svetovno vojno prav zaradi organizacije zdravstva in zdravstvene službe velika izjema, saj podobnih primerov, razen na Petrovi gori na Hrvaškem, niso našli nikjer v Evropi. Pri nas je med vojno po njenih besedah delovalo približno 120 podobnih bolnišnic. Bolnišnica Franja je že kmalu po tistem, ko so jo zapustili zadnji ranjenci in osebje, začela postajati to, kar je še danes, spomenik in muzej. Na leto jo je obiskalo okrog 25 tisoč ljudi. 18. septembra 2007 jo je povsem uničila katastrofalna povodenj, dve leti in pol po tej nesreči pa je znova odprla svoja vrata. Ob tem, da so se pojavljali tudi drugačni predlogi, pa sta Ivana Leskovec in Samo Bevk še poudarila, da je edino prav, da so Franjo postavili na novo. »Prav je, da v tistem prostoru govorijo predmeti. Človeška beseda tega ne more nadomestiti,« je sklenila Ivana Leskovec.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / ponedeljek, 28. oktober 2019 / 20:03

Jubilej in odprtje Galerije

V Sori so prejšnjo soboto obeležili sedemdeset let tamkajšnjega kulturno-umetniškega društva. Obenem so odprli tudi Galerijo Sora, prizidek h kulturnemu domu. To je bil večer pesmi, plesa, igre, glasb...

Objavljeno na isti dan


Komenda / ponedeljek, 12. oktober 2015 / 15:02

Priložnost za težje zaposljive

Z željo ustvariti delovna mesta težko zaposljivim invalidom s podeželja v lokalnem okolju so v Komendi ustanovili zavod Grunt. Njegovi zaposleni opravljajo različna dela na kmetiji Zadrgal.

Gospodarstvo / ponedeljek, 12. oktober 2015 / 15:02

Žarek upanja za Zlatorog

Najemniki kampa Zlatorog so v sodelovanju s finančnimi partnerji na Občino Bohinj posredovali pismo o nameri za odkup kampa. Zanima jih tudi vlaganje v hotel Zlatorog.

Cerklje na Gorenjskem / ponedeljek, 12. oktober 2015 / 15:01

Veselih deset Pod Stražo

Cerkljanska dramska skupina Pod Stražo je praznovala deset let delovanja. Članom iz Poženika, Šmartnega in Pšate poseben izziv predstavlja uprizarjanje starih dramskih del, predelanih v cerkljansko na...

Gospodarstvo / ponedeljek, 12. oktober 2015 / 14:05

Pr' Šmajd pridelujejo industrijsko konopljo

Na kmetiji Pr' Šmajd v Predosljah pridelujejo industrijsko konopljo. Iz semena stiskajo konopljino olje, pripravljajo konopljine beljakovine in vlaknine ter konopljin čaj.

GG Plus / ponedeljek, 12. oktober 2015 / 14:01

Kranjski gospodje in tovariši

Osrednji razstavni projekt Gorenjskega muzeja v letošnjem letu, razstava Gospodje in tovariši s podnaslovom Kapitalistični in socialistični razcvet Kranja 1920–1980, je od maja do februarja prihodnje...