Franja je res poseben spomenik

Človeška plemenitost, humanost in solidarnost so vrednote, ki po mnenju muzealca in poslanca Sama Bevka ter direktorice Mestnega muzeja Idrija Ivane Leskovec najbolj zaznamujejo partizansko bolnišnico Franjo.

Gorenja vas – »V knjigi vtisov je med drugim tudi zapis nekega zdravnika, da bi morali vsi študenti medicine po kolenih romati v Franjo, tako svet je ta kraj,« je na tokratni Glasovi preji v Galeriji Krvina, na kateri so govorili o bolnišnici Franji in njeni prihodnosti, poudarila direktorica Mestnega muzeja Idrija Ivana Leskovec. Ob njej je Miha Naglič gostil tudi muzealca in državnozborskega poslanca Sama Bevka, ki je pred desetimi leti formalno dal pobudo za vpis bolnišnice Franje na Unescov seznam svetovne dediščine.

»Bolnišnica Franja je res nekaj posebnega, tudi zame,« je na začetku poudarila direktorica in odgovorna urednica Gorenjskega glasa Marija Volčjak. Viktor Volčjak, ustanovitelj bolnišnice Franje, je bil namreč njen mali stric. Ivana Leskovec je ob tem pojasnila, da je bil slovenski prostor med drugo svetovno vojno prav zaradi organizacije zdravstva in zdravstvene službe velika izjema, saj podobnih primerov, razen na Petrovi gori na Hrvaškem, niso našli nikjer v Evropi. Pri nas je med vojno po njenih besedah delovalo približno 120 podobnih bolnišnic. Bolnišnica Franja je že kmalu po tistem, ko so jo zapustili zadnji ranjenci in osebje, začela postajati to, kar je še danes, spomenik in muzej. Na leto jo je obiskalo okrog 25 tisoč ljudi. 18. septembra 2007 jo je povsem uničila katastrofalna povodenj, dve leti in pol po tej nesreči pa je znova odprla svoja vrata. Ob tem, da so se pojavljali tudi drugačni predlogi, pa sta Ivana Leskovec in Samo Bevk še poudarila, da je edino prav, da so Franjo postavili na novo. »Prav je, da v tistem prostoru govorijo predmeti. Človeška beseda tega ne more nadomestiti,« je sklenila Ivana Leskovec.