Začetek novega obdobja

Pred dvajsetimi leti smo dobili prvo demokratično izvoljeno vlado na Slovenskem, tako imenovano Demosovo vlado.

Kranj – V prvi slovenski vladi so sodelovali tudi nekateri politiki iz Gorenjske. Član predsedstva Demosove vlade Ivan Oman ter nekdanja ministra Jelko Kacin in Jožica Puhar so predstavili svoje videnje takratnega dogajanja in podali tudi oceno aktualnega političnega dogajanja v luči takratnih pričakovanj.

»Vesel in ponosen sem, da sem bil takrat zraven. Čeprav je na volitvah zmagala lista Demos, pa to ni bil le njen uspeh, ampak uspeh vseh Slovencev,« je poudaril Ivan Oman in nadaljeval, da se je s tem začelo povsem novo obdobje, saj je bil to tudi začetek priprav na osamosvojitev Slovenije in ustanovitev lastne suverene države. »Pri nekaterih je zdaj sicer zaznati nostalgijo po 'zlatih časih socializma', pri tem pa pozabljajo na bencinske bone in da smo morali po prašek in kavo čez mejo.« Ob tem ne trdi, pravi, da je zdaj vse v redu, in spomnil na izjavo, ki jo je prav v tistem času dal za Gorenjski glas. »Vprašali so me, če bo zdaj kaj manj lumparij. Pa sem povedal, da jih ne bo nič manj, le na dan bodo prišle,« je hudomušno končal Oman. Jožica Puhar pa je izpostavila, da so bili tudi takrat krizni časi, saj so se kazale posledice gospodarskih reform, ki so jih doživljali pred tem. »Zavedala sem se, da mora biti Slovenija socialno preskrbljena država. Glede tega smo bili v vladi precej enotni. Nismo se šli politike, ampak smo se zavedali, da imamo svoje naloge in da moramo delati.« Spominja se, da je bilo precej stresno, saj so se zavedali, da bo Slovenija izgubila velik trg, da se bo zgodila privatizacija … »A na to smo zavestno računali, nismo pa računali na to, da se bo v Sloveniji razvila tako huda strankarska tekmovalnost, da bo prišlo do tako hudega ekonomskega in socialnega razslojevanja in da bo edini cilj vseh nadaljnjih vlad zgolj nabiranje političnih točk za naslednje volitve,« je bila kritična Jožica Puhar. Jelko Kacin pa ob tem pravi, da najbolj sovraži »zaslugarstvo«. »Takrat sem bil seveda zraven in vem, da je bilo treba dati prednost razumu, ne čustvom. A bolj ko je desetdnevna vojna oddaljena, bolj se zdi, da so bile bitke večje in veličastnejše.« Tudi v sedanjih razmerah finančne in gospodarske krize je zato po njegovem treba gledati naprej in ustvarjati priložnosti, da bi generacije, za katere ni delovnih mest, delo čim prej dobile. »To pa bo mogoče samo, če bomo ustvarjali boljšo gospodarsko klimo in spodbujali tiste, ki sprejemajo gospodarske odločitve, ne pa da jih strašimo in preganjamo,« razmišlja Kacin.