Gorenjsko dimnikarstvo, dnevno nočna mora Gorenjcev

Časov, ko je v vsaki hiši gospodar ob novem letu ponosno obesil koledar s sliko črnega dimnikarja s cilindrom in lojtrco, že nekaj let ni več. Včasih je bila navada, da, ko srečaš dimnikarja, se primi za gumb, kajti srečanje z njim prinaša srečo. Danes velja, da, ko srečaš dimnikarja, se primi za denarnico, kajti prinaša finančno sušo.

Država si je vzela pravico, kot vedno, v svoje roke in si je prilastila dimnike naših individualnih hiš za svoje področje velikih zaslužkov. S tem dejanjem ignorira lokalno oblast, ki je do nedavnega dobro skrbela za varnost in urejenost na področju dimnikarstva. Ministra, ki je to nesrečo za občane uvedel, so pustili, da je dokončal mandat, kljub nesposobnosti biti minister za okolje in prostor. Njegovega naslednika pa so takoj, ko je sprejel uredbo o normalnih cenah dimnikarskih storitev za občane, zamenjali. Govorili so, da zaradi odpadkov. Kje pa? V dimnikarstvu so si in si še nekateri polnijo globoke žepe. Dregnil je v velik osir in je moral iti.

 

Monopol s podelitvijo koncesij najbolj nesposobnim birokratom in kvazi strokovnjakom je uničil konkurenco dobrih dimnikarjev. To je možno samo pri nas. Povsod si lahko izbiram alternativo: v zdravstvu, pri avtomehanikih, servisih gospodinjskih aparatov, celo dobavitelja električne energije lahko izberem sam, le dimnikarja mi je predpisala država. Ni se vprašala, komu je podelila monopol, ali je ta z znanjem in referencami, ali je samo premeten birokrat.

 

Kot je bilo dimnikarstvo do nedavnega zelo cenjena storitev, je v zadnjem času na Gorenjskem trgu padla na ničvredno ali še nižje. Gorenjski dimnikar slavi kot slaba servisna storitev z največ pritožbami v državi. Letos v prvih štirih mesecih že več kot 300, s slabimi navadami, s še slabšimi odnosi do strank. Tako govori ljudski in uradni glas! Pa se nihče iz države ne vpraša, kaj je vzrok. Inšpekcijskim službam so odvzeli skoraj vse pristojnosti in možnosti ukrepanja in jih razdrobili na ne vem koliko inšpektorjev. Kdor se spusti v iskanje svoje pravice, tukaj v tej birokraciji obupa in tega se dimnikarji dobro zavedajo. Ali je res, da so vsi državljani tega dela države slabi in samo dimnikar dober? Strankam zaračunava storitve, ki jih ni opravil, dimnik ni dimnik, ampak sestavljanka prafaktorjev samo zaradi višje cene. Pribija neverjetne potne stroške, kot da se od vsake hiše vrača nazaj na sedež podjetja. Ne upošteva sklepa o ceniku dimnikarskih storitev, ki ga je vlada Republike Slovenije sprejela in objavila v Uradnem listu št. 101, z dne 10. decembra 2009. Ta cenik mora dimnikar uporabniku storitev predložiti in obrazložiti način obračuna dimnikarskih storitev, ki morajo biti vpisane v poseben obrazec delovnega naloga za opravljene storitve. Tega ne dela, je pa sposoben našteti sto Uradnih listov, ki naj bi mu dajali pooblastila, ker ve, da Uradnih listov občani ne berejo.

 

Izgovor, da je tako poskrbljeno za varnost državljanov, je iz trte zvit. Kar poslušajte in berite slovensko statistiko, za katero posledico je največ požarov. Daleč presega kratek stik električne napeljave, samovžigov sena, strele in tako dalje. Vžig dimnika je zelo redko, če pa je, potem je zato, ker dimnikar ni opravil svoje naloge, je pa zaračunal obisk, več kot je obisk dobrega zdravnika.

 

Naše hiše po podeželju niso iz 16. stoletja, so moderne gradnje in lepo vzdrževane. Dimniki so v 99 odstotkih narejeni iz pol fabrikatov in stoodstotno varni, dokler se ne pojavi dimnikar brez vseh tehničnih znanj in tako dimovodno cev ometa s kroglo in poškoduje jedro, ki kasneje prepušča nevarne in vroče pline. Ti so vzrok nesreč zastrupitve ljudi in požarov na objektih in ne slabi dimniki. Če takega strokovnjaka na to opozoriš, pa zapiše, da nisi dovolil opraviti storitev in sledi denarna kazen v obliki položnice dimnikarstva. To je edina ustanova v državi, ki občana denarno lahko kaznuje brez pooblastil in sodišča.

 

Koliko let že nimamo dualnega sistema šolstva? Ni vajencev ni rokodelcev, kdo nam torej ometa dimnike in kurilne naprave visoke tehnološke stopnje? Ta isti strokovnjak ne prizna meritev visoko kvalificiranega serviserjev oljnega gorilca. Sam pa tega ne zna instalirati, izstavi pa račun, da te kap.

 

Sedanjim monopolistom na področju dimnikarstva je nujno preprečiti ponovne koncesije. Država se mora temu monopolu odpovedati in pustiti konkurenco na tržišče.

 

Kje vidim rešitev? Država mora dimnikarstvo vrniti lokalnim skupnostim. Kljub državnemu monopolu dimnikarskih storitev naši župani še vedno odgovarjajo za varnost svojih občanov! Razumi, kdor lahko. Vrnitev na lokalno raven bo prinesla konkurenco, kar je pogoj za kvalitetno storitev, nova delovna mesta, manjši stroški za občane in, prepričan sem, tudi večjo varnost. Dimnikarstvu moramo vrniti ugled in veljavo iz pred let. Župani Gorenjskih občin bi morali prevzeti to pobudo, podpora občanov je že tu. Letos bodo lokalne volitve ali bomo izvolili župane, ki jim ni mar za občane?

 

Jože Zupančič,

Gozd-Martuljek