Evro dol, zlato gor

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 24. maj 2010 / 06:00

Cene plemenitih kovin v zadnjem mesecu pospešeno pridobivajo na vrednosti. Razlog gre predvsem na račun padanja vrednosti evra v primerjavi z ameriškim dolarjem.

Kranj – Evropsko reševanje Grčije, slaba likvidnost nepremičninskega trga, medvedja leta na delniških trgih ali na splošno finančno-gospodarska kriza se kaže tudi v večjem povpraševanju po plemenitih kovinah. V zadnjem mesecu pa cene zlata na evrskem območju zelo hitro rastejo. »Ob nastopu krize se je pokazalo nezaupanje v vse investicije, danes pa investitorji opažajo, da je zlato naložba, vredna zaupanja,« pravi Peter Slapšak, direktor podjetja Elementum.

Ali se je povpraševanje po zlatu in srebru v zadnjih dveh do treh letih povečalo zaradi nastopa gospodarske krize?

»Najprej so zaradi šoka vsi čakali, ob nadaljnjem zadolževanju držav za reševanje nastale situacije pa investitorji ugotavljajo, da za rešitev krize to ni pravi pristop. Spoznali so, da lahko del premoženja glede na donose naložijo tudi v plemenite kovine, saj tako zlato kot srebro ohranjata vrednost in se v kriznih časih zelo dobro držita. Ob nakupu srebra mora investitor, zato da doseže pozitiven donos, sicer počakati nekoliko dlje (zaradi plačila DDV), vendar je srebro industrijska kovina, po kateri v zadnjem letu gospodarstvo znova močno povprašuje, kar je razlog tudi za rast cen v tem obdobju. Ocenjujem, da bo imelo srebro v prihodnosti celo višji donos kot zlato, obema pa se obetajo lepe rasti.«

Kako se je gibala cena obeh kovin v zadnjih dveh, treh letih, torej v obdobju krize?

»Zadnje leto in pol je cena zlata nenehno rasla. Osebno menim, da se ne bomo mogli izogniti korekcijam na trgu, pa vendar … Če bi cene zlata padle za deset do dvajset odstotkov na trgu, bi se takoj pojavili kupci, tudi centralne banke, in ga pokupili. Po drugi strani pa opažamo, da cena zlata v dolarjih ne raste tako hitro kot v evrih, zato ker ameriški dolar pridobiva na račun evra. Torej ne moremo govoriti o spektakularni rasti cene zlata, ampak spektakularnem padcu vrednosti evra.«

V zadnjem mesecu je zaradi tega razloga cena zlata v evrih močno skočila.

»Hkrati je skočilo tudi povpraševanje po njem, razlog pa je seveda reševanje Grčije. Zanimivo je, da Slovenci vedno reagiramo z zamikom. Ko so objavili slabo bonitetno oceno za Grčijo, so v Nemčiji prodali kar tono zlata na dan oziroma za sto odstotkov več kot običajno. V Sloveniji se prvi teden ni zgodilo nič, kasneje smo tudi pri nas doživeli bum. Investitorji v zlato so ponavadi dolgoročni investitorji, kar nam daje misliti, da Evropejci ne verjamejo v dolgoročnejšo stabilnost evra.«

Ali lastnikom zlato zagotavlja varnost?

»Več kot štiri tisoč let zlato zagotavlja, da se vrednost premoženja ne bo občutneje zmanjšala. Tako kot povsod pa cena zlata niha, ampak ne toliko kot so, na primer zanihale vrednosti delnic ali nepremičnin. Že več kot deset let ohranja stabilno rast, hkrati pa je trg zlata in srebra majhen, povpraševanje pa veliko. Trg plemenitih kovin se danes ne more sesuti v nič. Svetovnih dolgov je preveč, preveč je državnih intervencij z odkupovanjem ničvrednih obveznic in podobno.«

Pa vendar je pomanjkljivost nakupa zlata in srebra v hranjenju. Ali ga želijo imeti kupci v fizični obliki?

»Opažam, da kupci prisegajo na fizično dobavo, čeprav je tudi papirnati trg zlata in srebra zelo velik. Vsak kupec mora vedeti, kje ga bo hranil: ali v bančnem ali zasebnem sefu ali v kovnici ali doma. Menim, da je zelo pomembno, da imajo lastniki možnost hitrega dostopa do svoje lastnine.«

V kakšni obliki Slovenci oziroma Gorenjci največkrat kupujejo zlato in srebro?

»Mi priporočamo nakup palic kovnic, ki so priznane na evropskem trgu. Največkrat se kupci zaradi razmerja cene in teže odločajo za nakup 31,3-gramske palice zlata (ena unča), med večjimi količinami pa za 250 gramske zlate palice. Pri srebru je osnovna enota kilogramska palica, za večje investitorje pa uporabljamo 15-kilogramsko palico.«

Vrednost zlata in srebra v evrih v zadnjih letih