Do boljšega življenja z disciplino

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: GG Plus / petek, 21. maj 2010 / 06:00

Dr. Andrej Perko, znani kamniški psiholog in naslednik dr. Janeza Ruglja, je pred leti osnoval Kadetnico, stanovanjsko skupnost, v kateri mladi dobijo pomoč v obliki umika od staršev, reda in stroge discipline.

Kadetnica je najeta hiša, v kateri trenutno živi pet fantov, v dvajsetih in tridesetih letih, iz vseh koncev Slovenije. Po strokovno pomoč dr. Perka so se obrnili skupaj s svojimi starši, saj so se znašli v različnih odvisnostih, brez zaključene izobrazbe in nesposobni živeti samostojno življenje odraslih oseb. Kadetnica je sprva začela delovati v Loki pri Mengšu, nato so se preselili v Šenčur, zdaj pa deluje v hiši v Kamniku, fantje pa v njej bivajo pod strogim vodstvom in nadzorom upokojenega oficirja JLA (prav ta je skupnosti po vzoru discipliniranega šolanja in vzgajanja mladih vojaških oficirjev tudi dal ime), ter živijo po pravilih socialno-andragoške metode dr. Janeza Ruglja, s katero jim zdaj pomaga njegov naslednik dr. Andrej Perko.

»Potreba po ustanovitvi t. i. Kadetnice, ki je pravzaprav stanovanjska skupnost, v kateri fantje 24 ur na dan živijo pod vodstvom upokojenega pilota JLA in njegove žene, ki predstavljata nadomestnega 'očeta' in 'mamo', se je izkazala pred nekaj leti po enem od mojih intervjujev, v katerem sem govoril o pomenu očeta in matere pri vzgoji in osebnostnem razvoju otrok. Name se je takrat obrnilo več staršev z odraslimi otroki, ki niso dokončali študija ali srednje šole in niso bili sposobni zaživeti samostojnega življenja. Izkazalo se je, da so živeli v nezdravih odnosih in problematičnih družinah, kjer očetje pogosto niso odigrali svoje vloge, zato je bila edina rešitev za te mlade fante, no, tudi kakšno dekle se najde, da jih umaknem od staršev. Tako sem ustanovil Kadetnico, kjer se ti mladi s posebno terapijo naučijo živeti samostojno življenje in v prvi vrsti končajo šolanje, hkrati pa razčiščujejo odnose s svojo primarno družino in se 'usposabljajo' za odgovorno življenje odraslih oseb. Pravzaprav gre za eksperiment, za na pol vojaško disciplino, ki pa se je izkazala za izredno učinkovito,« pravi doktor psihologije Andrej Perko, ki ima na svojem strokovnem področju že petindvajset let izkušenj, in doda, da je Kadetnica del njegovega strokovnega dela, ki zajema vodenje terapevtskih skupin, ki jih v Kamniku obiskuje sto trideset ljudi z najrazličnejšimi težavami – alkoholizmom in drugimi odvisnostmi, partnerskimi težavami, različnimi strahovi, fobijami, anksioznimi stanji, občutkom izgubljenosti …

Življenje v Kadetnici, tako kot vsi programi Rugljeve socialno-andragoške metode, temelji na strogi disciplini. Fantje morajo študirati, hkrati pa tudi delati in zaslužiti za najemnino hiše in poravnati vse stroške svojega bivanja. Ko so doma, skrbijo za kuhanje in preostala gospodinjska opravila, berejo, se družijo, pomembno vlogo pa imajo tudi tek, planinarjenje in druge oblike rekreacije. Preden jih dr. Perko sprejme v Kadetnico, morajo sprejeti njegov način dela in zahteve programa, saj je le-to predpogoj za uspešno delo. »Gre za to, da se naučijo živeti kakovostno življenje, ki je visoko nad povprečjem nekega povprečnega Slovenca. Tudi starši morajo sodelovati v skupinski terapiji, saj lahko le na tak način vzajemno predelajo odnos s svojim otrokom. To je terapija le za tiste ljudi, ki so v to pripravljeni vložiti res veliko truda – brez psihiatričnih zdravil, brez antidepresivov, zgolj z intenzivnim vsestranskim delovanjem. Ob dolgoletnem spremljanju dela dr. Ruglja sem tudi sam spoznal, da je le avtoritativno vodenje pravi in uspešen način reševanja ljudi iz hude stiske, iz katere si sami ne morejo pomagati. Sprememba načina življenja ni lahka pot in na tej poti potrebujejo vodjo, ki jih usmerja, včasih tudi avtoritativno zahteva spremembe, saj le želja po spremembi ni dovolj. Bistvo je namreč v doslednem izpolnjevanju programa terapevtskih sredstev socialno-andragoške metode, to pa je veliko več kot le psihoterapija. Potrebna je stroga disciplina,« poudarja Perko, ki tudi sam živi po omenjeni metodi. Poudarja, da za takšne terapije tudi terapevt sam potrebuje veliko življenjskih izkušenj – svoje je skupaj z ženo Vereno Perko pred štirimi leti opisal v knjigi Poletje je dalo na glavo klobuk.

Opozarja, da se ljudje pogosto zavedajo, da jim v življenju nekaj manjka, a nimajo moči to spremeniti, predvsem pa so le redki pripravljeni za to tudi kaj žrtvovati. »Redki razumejo, da je treba za rešitev lastnih stisk vložiti zelo veliko energije, truda, to pa je mogoče le z discipliniranim delom na različnih življenjskih področjih. Disciplina je prvi pogoj za ustvarjalno in svobodno življenje in zgolj dosledno in poglobljeno delo lahko pripelje do rezultatov,« opozarja in dodaja, da k temu vodi tudi delo v skupini, človeški stik, saj se s pomočjo knjig, sploh v poplavi najrazličnejših psiholoških priročnikov, posameznik ne more pozdraviti.

V svoji dolgoletni praksi opaža, da so težave mladih v porastu. »Mladi se izgubljajo, ampak tako pač je. Preživeli bodo najmočnejši in najboljši, gre pač za naravno selekcijo in tako je od nekdaj. Mladi se v težavah znajdejo tudi zato, ker nam današnja družba sporoča, da je vse prav in vse normalno. Navadili smo se na lahek način življenja, na hitre rezultate, družba nam sporoča, da se živeti pošteno ne splača. Mladi zato danes delajo tisto, kar si želijo, in ne tudi tistega, kar morajo, zato jih takšen smisel življenja slej ko prej pripelje do vrste težav,« razlaga Andrej Perko in se dotakne tudi pomena starševskih vlog in vzgoje. »Istospolne družine so popoln nesmisel. Otrok rabi dvospolnost, saj se lahko le tako razvija zdrava otrokova osebnost, zato oče ne more biti mama in mama ne more biti oče. Gre za biološko danost, kjer morata in oče in mama odigrati svojo vlogo. Partnerja po naravi izberemo zato, ker s tem zadostimo potrebam, ki niso bile izpolnjene v mladosti. Gre za našo preslikavo, izberemo nekoga, ki bi nas potolažil. A dolgoročno se taka veza ne obnese. Če starši vzgojijo zrelo, individualno osebo, teh težav ni.«

Da se v življenju nikoli ni prepozno odločiti za tovrstno zdravljenje, dokazujejo tudi nekateri mladi v Kadetnici, ki so se od staršev na samostojno pot in v študij podali sredi tridesetih let. »V nas same se vedno splača vlagati, ker so rezultati takšni, da končno lahko zaživimo v skladu sami s sabo. To je garanje, ki pa prinaša rezultat – smisel«.