"Meglen" stik z odprtim morjem

Argumente proti podpori arbitražnemu sporazumu sta na javni tribuni občinskega odbora SDS Radovljica predstavila nekdanja ministra Dimitrij Rupel in Dragutin Mate.

Radovljica – »Slovenija že dvajset let ve, da je njen strateški interes ohraniti neposredno povezavo z odprtim morjem, in v zvezi s tem se ne bi smeli razhajati,« je na javni tribuni radovljiškega odbora SDS poudaril Dimitrij Rupel. Arbitražni sporazum po njegovem bolj koristi Hrvaški kot Sloveniji, pri čemer je hrvaški strateški interes, je še dodal, preprečiti Sloveniji dostop do odprtega morja. Pri tem ga je podprl tudi Dragutin Mate, ki meni, da nas sporazum v najboljšem primeru pušča v negotovosti.

Dimitrij Rupel je najprej poudaril, da pri arbitražnem sporazumu ne gre zgolj za stališča posameznih strank, ampak gre tu za vprašanje naše države, zato bi morali v zvezi z njim izoblikovati nacionalno stališče. »Če bo arbitražni sporazum sprejet, bodo zadeve nepopravljive. Zato je treba sporazum zavrniti in začeti tam, kjer smo končali pred to neverjetno naglico, ki jo je pokazala sedanja vlada,« je pozval Rupel. Sedanji sporazum je po njegovem mnenju bistveno slabši tako od sporazuma Drnovšek-Račan, ki so ga dosegli leta 2001, kot od brionske izjave iz leta 2005 in bele knjige o meji iz leta 2006. »V slovenskem interesu je, da ohranimo stik z odprtim morjem oziroma teritorialni izhod iz slovenskih teritorialnih voda v mednarodne. Stik, kot je omenjen v arbitražnem sporazumu, pa je zelo zamegljen pojem,« je opozoril Rupel in dodal, da ga pravni strokovnjaki različno razlagajo.

Po prepričanju Dragutina Mateja pa je ena največjih laži, da ni pomembno, kaj bo z mejo, ker jih po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo tako ali tako ne bo več. »Meje ostanejo, odpravljeni bodo le mejni prehodi,« je poudaril in dodal, da se motijo tudi tisti, ki menijo, da se bo šengenska meja brez težav prestavila na hrvaško mejo. Ocenjuje namreč, da bi za njeno vzpostavitev potrebovali vsaj sedem tisoč novih policistov in skoraj milijardo evrov za vzpostavitev kontrole. Izpostavil je tudi, da je v Evropi vsaj 15 ali 16 mejnih točk, kjer meja še ni določena ali se je spor glede meje vlekel tudi več stoletij. Zato bi po njegovem morali nadaljevati s točke, kjer smo zdaj, pa tudi če bi se o tem pogovarjali še nadaljnjih deset ali več let.