Obrambna ministrica Ljubica Jelušič: "Pesem Naprej nas povezuje z domovino in s preteklostjo." (Foto: Matic Zorman)

Himna Naprej povezuje

V Dvorjah so se spomnili 150-letnice rodoljubne pesmi Naprej zastava slave, danes uradne himne Slovenske vojske.

Dvorje – Na nekdanji domačiji skladatelja Davorina Jenka v Dvorjah pri Cerkljah je v nedeljo prvič doslej, odkar jo je slavni cerkljanski rojak uglasbil, uradno zadonela domoljubna pesem Naprej zastava slave, sedaj himna Slovenske vojske. Na dan, ko je minilo natanko 150 let od Jenkove uglasbitve nekdanje narodne himne, so jo udeleženci slavnostne prireditve Pod Jenkovo lipo slišali dvakrat - v izvedbi trobilnega kvinteta Orkestra Slovenske vojske in Komornega moškega pevskega zbora Davorina Jenka Cerklje. »To je pesem, ki nas povezuje z domovino in našo preteklostjo,« je poudarila slavnostna govornica, obrambna ministrica Ljubica Jelušič, ki se je odzvala povabilu prireditelja slovesnosti Unesco kluba Cerklje. Spomnili so se tudi 175. obletnice rojstva Davorina Jenka in 125. obletnice prvega prevoda pesmi v angleščino.

Ministrica Jelušičeva je povedala, da slovenski vojaki in vojakinje ne skrbijo samo za pripravljenost na obrambo domovine doma in za pomoč prebivalstvu ob naravnih in drugih nesrečah, temveč tudi daleč stran od svoje domovine prispevajo k mednarodnemu miru in varnosti. Himna Naprej zastava slave slovensko vojsko spremlja povsod, tudi na prireditvah na mednarodnih operacijah. »Vsebina pesmi, ko gre za glasbo, je tako zelo spodbudna in polna čustev, da vselej poveže med seboj vojake in vojakinje in vselej znova spomni na vse tiste, ki jih imajo doma. Ko dodamo še besedilo, se stisne srce vsakega še tako razumskega in trdosrčnega vojaka,« je razložila.

Pesem Naprej zastava slave je bila uglasbena 16. maja 1860, v javnosti pa prvič zapeta 22. oktobra istega leta. Besedilo je napisal Simon Jenko na željo svojega bratranca in prijatelja Davorina Jenka, ki jo je uglasbil. Rodoljubna koračnica je v drugi polovici 19. stoletja spremljala boj Slovencev za narodne pravice, odmevala je v čitalnicah in na taborih. V času kraljevine Jugoslavije se ni smela več slišati, tudi po letu 1945 marsikdaj ni bila dobrodošla. Aktualna je zopet postala po osamosvojitvi Slovenije, ko jo je za svojo himno izbrala Slovenska vojska.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 23. junij 2020 / 06:00

Gorenjski glas, št. 50

Gorenjski glas, 23. junij 2020, št. 50

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Spremembe pri izvajanju dimnikarske službe

Popravek oziroma odgovor na članek pod gornjim naslovom

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Glasnih voda polna dolina

Dolina Mostnice s Planino Voje - Ledeniška dolina se zajeda skoraj v nedrje slovenskega očaka. S severa jo razkošno opazuje Tosc, z vzhoda Pokljuka, z zahoda Fužinske planine, na jugu pa se odpira pro...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Trgajmo bezgovo cvetje

Modro je, da si bogatimo svojo domačo zeliščno lekarno takrat, ko je čas za to. In zdaj je čas za cvetje črnega bezga (Sambucus nigra). Le pridno ga trgajmo, a s tem početjem ne pretiravajmo. Alergije...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Peteršilj

Peteršilj je eden najizrazitejših naravnih tonikov, se pravi poživil, z njim so včasih hranili celo dirkalne konje, da bi bili hitrejši. Peteršilj je doma iz vzhodnega Sredozemlja, spoštovali pa so...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Šmarnice

Kdo ne pozna dehtečega vonja šmarnic. Te majske dni so jih polni travniki ob robovih gozdov. Tako v nižinah kot tudi višje v gorah. Po vrtovih so letos zacvetele že nekoliko prej. Šmarnica ni kot d...