Obrambna ministrica Ljubica Jelušič: "Pesem Naprej nas povezuje z domovino in s preteklostjo." (Foto: Matic Zorman)

Himna Naprej povezuje

V Dvorjah so se spomnili 150-letnice rodoljubne pesmi Naprej zastava slave, danes uradne himne Slovenske vojske.

Dvorje – Na nekdanji domačiji skladatelja Davorina Jenka v Dvorjah pri Cerkljah je v nedeljo prvič doslej, odkar jo je slavni cerkljanski rojak uglasbil, uradno zadonela domoljubna pesem Naprej zastava slave, sedaj himna Slovenske vojske. Na dan, ko je minilo natanko 150 let od Jenkove uglasbitve nekdanje narodne himne, so jo udeleženci slavnostne prireditve Pod Jenkovo lipo slišali dvakrat - v izvedbi trobilnega kvinteta Orkestra Slovenske vojske in Komornega moškega pevskega zbora Davorina Jenka Cerklje. »To je pesem, ki nas povezuje z domovino in našo preteklostjo,« je poudarila slavnostna govornica, obrambna ministrica Ljubica Jelušič, ki se je odzvala povabilu prireditelja slovesnosti Unesco kluba Cerklje. Spomnili so se tudi 175. obletnice rojstva Davorina Jenka in 125. obletnice prvega prevoda pesmi v angleščino.

Ministrica Jelušičeva je povedala, da slovenski vojaki in vojakinje ne skrbijo samo za pripravljenost na obrambo domovine doma in za pomoč prebivalstvu ob naravnih in drugih nesrečah, temveč tudi daleč stran od svoje domovine prispevajo k mednarodnemu miru in varnosti. Himna Naprej zastava slave slovensko vojsko spremlja povsod, tudi na prireditvah na mednarodnih operacijah. »Vsebina pesmi, ko gre za glasbo, je tako zelo spodbudna in polna čustev, da vselej poveže med seboj vojake in vojakinje in vselej znova spomni na vse tiste, ki jih imajo doma. Ko dodamo še besedilo, se stisne srce vsakega še tako razumskega in trdosrčnega vojaka,« je razložila.

Pesem Naprej zastava slave je bila uglasbena 16. maja 1860, v javnosti pa prvič zapeta 22. oktobra istega leta. Besedilo je napisal Simon Jenko na željo svojega bratranca in prijatelja Davorina Jenka, ki jo je uglasbil. Rodoljubna koračnica je v drugi polovici 19. stoletja spremljala boj Slovencev za narodne pravice, odmevala je v čitalnicah in na taborih. V času kraljevine Jugoslavije se ni smela več slišati, tudi po letu 1945 marsikdaj ni bila dobrodošla. Aktualna je zopet postala po osamosvojitvi Slovenije, ko jo je za svojo himno izbrala Slovenska vojska.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 14. avgust 2022 / 14:09

Verjamem vate (4)

Socialno podjetje je ena izmed dejavnosti društva Verjamem vate iz Domžal. Druga je dnevni center za osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju.»Leta 2017 nas je k sodelovanju povabila...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...