Redno čiščenje dimnika je najboljša preventiva

Čeprav je kurilna sezona že za nami, ne smemo pozabiti na vzdrževanje našega dimnika. Ne samo zakonodaja in dimnikarji, tudi gasilci vam bodo znali povedati, da je treba ob uporabi kurilnih naprav na trda goriva dimnik pregledati in po potrebi očistiti pred kurilno sezono in po njej.

»Do požara v dimniku pride zaradi vžiga še gorljivih snovi oziroma saj v njem. Vzroki, da se saje v njem kopičijo, pa so slabo vzdrževanje dimnika, njegova dotrajanost ali pa slaba gradnja. V vsakem primeru je dimniški požar precej bolj resna zadeva, kot si nekateri predstavljajo,« pravi Jože Teran, namestnik vodje izmene v Gasilsko reševalni službi Kranj.

Po izkušnjah gasilcev dimniški požari največkrat nastanejo v starejših zgradbah, v katerih je ogrevanje urejeno na trda goriva, dimniki pa so klasično zidani z opeko. Do požarov v dimnikih s kovinskimi tuljavami pride redkeje. »Problem je predvsem zaradi uporabe nekvalitetne trde kurjave oziroma smolnatega lesa. Poskrbeti je tudi treba, da ima peč dober vlek, sicer zaradi nepopolnega izgorevanja v cevi ostajajo saje. Ko njihova količina pride do kritične mase, bo zagorelo,« razlaga Teran. Kot pravi, bi bilo najbolje, da ima dimnik v vsaki etaži stanovanjskega objekta kovinska vratca za potrebe čiščenja in pregledovanja. Dimnik mora potekati čimbolj vertikalno. »Predvsem v starih hišah smo že naleteli na primere, ko je na podstrešju tram potekal kar skozi dimnik ali pa je bil ta zaradi kakšne podobne ovire speljan zelo čudno,« se spominja sogovornik.

V dimnikih lahko zagori, pa niti vedeli ne boste. Požar sicer najhitreje opazimo po močnem črnem dimu, ki se vali iz dimnika, iz njega lahko letijo iskre ali pa seveda šviga ogenj. V dimniku se zaradi požara sliši prasketanje, njegove stene so vroče. Da je nekaj narobe z dimnikom, lahko posumite tudi takrat, ko je v peči slabše izgorevanje, po stanovanju se morda širi smrad po dimu. »Ko opazimo dimniški požar, moramo takoj poskrbeti, da so zaprta vsa vratca na dimniku, nato pa takoj obvestiti gasilce oz poklicati na 112. Ob požarih temperatura v dimniku preseže tudi tisoč stopinj, zato dimniškega požara nikakor ne poskušajte pogasiti z vodo, saj se bo ta razbila v paro, torej se bo njen volumen zelo povečal, to pa posledično pomeni eksplozijo v dimniku,« razlaga Teran. Čeprav se dimnik najbolje očisti, ko v njem zgorijo vse saje (tudi dimnikarji včasih očistijo dimnik z metodo izžiganja), se gasilci največkrat odločijo za takojšnje gašenje s prahom. Po opravljenem gašenju skozi dimnik spustijo kroglo, da očisti dimnik, tega je nato treba še temeljito omesti, žareče saje pa nato odnesti iz objekta. »Pomagamo si tudi s termovizijsko kamero, s katero predvsem pri zidanih dimnikih iščemo razpoke, skozi katere uhaja ogenj,« še dodaja Teran.

Kranjski poklicni gasilci v zadnjem obdobju, ko se uporaba trdih goriv vedno bolj zmanjšuje, zaradi dimniških požarov intervenirajo po dvajsetkrat do tridesetkrat na leto, odvisno od trajanja kurilne sezone. »Največkrat je škoda zaradi dimniškega požara majhna, še posebej če je pravočasno opažen, vseeno pa lahko pogori tudi celotno ostrešje. Za nas, gasilce, so najtežji dimniški požari v starem mestnem jedru, kjer je otežen dostop, na podstrešjih pa leži velika količina neznanega gorljivega materiala. Tam lahko požar iz dimnika hitro preide na streho in od nje na sosednje stavbe. Gašenje takega požara pa bi bilo zelo komplicirano,« je pojasnil Matej Kejžar, poveljnik operative v Gasilsko reševalni službi Kranj. Ob tem je znova opozoril stanovalce v stanovanjskih naseljih, naj ne parkirajo svojih vozil na intervencijskih poteh, saj s tem onemogočajo gasilcem dostop na kraj požara, kar je lahko usodno.