Branko Dragan

Kako dobro slišite

Vplive in posledice okvare sluha ravno prizadeti pogosto podcenjujejo in odlašajo z obiskom zdravnika. Dlje časa ko mine od začetka naglušnosti, težje se je privaditi slušnemu aparatu. Slušni aparat je dragocen medicinsko tehničen pripomoček, ki je z napredkom tehnologije postal pravi mali računalnik.

Čeprav zastarele stigme izgubljajo na pomenu, se zdi, da si nekateri ljudje zaradi sramu še vedno težko nadenejo slušni aparat. To je verjetno tudi poglavitni razlog, da, kljub temu da slabše slišijo, odlašajo z obiskom pri zdravniku. »Raziskave kažejo, da ljudje z izgubo sluha v povprečju čakajo od sedem do devet let, preden se posvetujejo z zdravnikom. Številni ga še pogosto povezujejo z invalidnostjo, predsodkom »zdaj sem pa res star«. Ne obrnejo tega sebi v prid, da jim bo aparat le koristil. Tehnologija je v zadnjem desetletju tako napredovala, da so slušni aparati postali pravi mali računalniki,« je poudaril Branko Dragan, direktor podjetja Neuroth slušni aparati. Trditev, da so slušni aparati nerodni, da neprestano piskajo, da so tista »bež banana« za ušesom, preprosto ne drži.

Analogne slušne aparate so nadomestili digitalni. Potencialne uporabnike seveda zanima cenovni standard, ki ga priznava zdravstvena zavarovalnica.

»Zavarovalnica še vedno loči standardne slušne aparate in digitalne slušne aparate, čeprav so oboji digitalni. Klasifikacija je stara trinajst let in je preživeta: do standardnega slušnega aparata je upravičen vsak zavarovanec, za katerega ORL specialist ugotovi, da ga potrebuje, do digitalnega slušnega aparata pa so upravičeni otroci in mladi do dvajsetega leta. Seveda pa lahko vsak na svojo željo ter proti doplačilu dobi »nadstandardni slušni aparat«. Že standardni slušni aparat omogoča naglušni osebi boljšo komunikacijo z drugimi, boljši slušni aparati pa omogočajo več razumevanja v kompliciranih zvočnih situacijah.«

Kakšna je pot do slušnega aparata?

»Takoj ko opazite, da imate problem s sluhom, obiščite osebnega zdravnika, ki vam bo dal napotnico za pregled pri specialistu ORL. Če le-ta ugotovi problem s sluhom, ki se ne da pozdraviti z zdravili oziroma operacijo, vam bo izdal naročilnico za test s slušnimi aparati. Testiranje traja najmanj štirinajst dni. Po tej preizkusni dobi se naredi še test s slušnimi aparati in če se ugotovi izboljšanje razumevanja, specialist ORL napiše naročilnico za izdajo slušnega aparata.

Po obliki ločimo za-ušesne in v-ušesne slušne aparate. Izbor slušnega aparata naredimo z upoštevanjem več parametrov: po stopnji naglušnosti, obliki in velikosti sluhovoda, kako močno se izloča ušesno maslo, način življenja uporabnika (v kakšnih zvočnih okoljih se uporabnik giblje), možnost upravljanja s slušnim aparatom ... Ko se slušni aparat izbere, se ga programira po uporabnikovih potrebah.«

Kako je s trajnostno dobo?

»Po trajnostni dobi, ki jo predpisuje zavarovalnica, mora slušni aparat zdržati vsaj šest let. To je relativno dolga doba. Material je sicer enak pri standardnem in dražjem aparatu, razlika pa je v čipu, ki je v slušnem aparatu. Življenjska doba je odvisna tudi od tega, kako ravnaš z aparatom, vsaj enkrat na leto ga je treba prinesti na servis. Morda so bili slušni aparati pred dvajsetimi leti res bolj vzdržljivi, vendar pa so današnji človeku veliko bolj prijazni. Nekatere blagovne znamke nudijo že nano premaze, ki odbijajo vlago, potenje, kožno maščobo. Današnji slušni aparati – nosili naj bi se dvanajst ur dnevno, 365 dni v letu - morajo zdržati v bistveno hujših okoliščinah glede na spremenljive vremenske okoliščine. Obstajajo določeni pripomočki, ki podaljšajo življenjsko dobo, kot so posebna čistila za ušesni vložek, sušilne tablete ali električni etuiji, ki aparat sušijo ponoči …«

Kaj še odlikuje sodobne slušne aparate?

»Opremljeni so s tehnologijo, ki bistveno zmanjšuje piskanje. Večina slušnih aparatov deluje samodejno, ravnanje z njimi je enostavno. Novejši slušni aparati imajo tudi to lastnost, da so povezljivi z drugimi tehničnimi aparati, kot so mobilni telefon, televizija, MP3. Pri boljših aparatih slušni aparat že sam prepozna situacijo, v kateri se nahaja uporabnik, na primer izloči moteči hrup iz ulice.

Obstajajo tudi dizajnerski produkti, na primer zaušesni slušni aparat v obliki delte, mogoče jih je dobiti tudi v različnih barvnih kombinacijah. Najnovejša storitev, vsaj naša, pa je zavarovanje slušnih aparatov, podobno kot kasko zavarovanje pri avtomobilu.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / ponedeljek, 13. julij 2009 / 07:00

"Rahmo" se vrača na Jesenice

Jesenice - Potem ko so iz HK Acroni Jesenice pred dnevi prišle novice, da bodo v novi sezoni dres železarjev oblekli tudi trije novi tujci: branilec Jan Golubovski, vratar Boris...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 11. marec 2019 / 23:13

Preteklost povezala s prihodnostjo

Martina Gregori je stari domači hiši, objektu kulturne dediščine, s prenovo namenila novo vsebino, a pri tem ostala zvesta tradiciji in tudi družinski dediščini. Za obnovo notranjosti domačije Pr' Gav...

Gospodarstvo / ponedeljek, 11. marec 2019 / 23:11

Milijonska investicija v letalstvu

Na brniškem letališču so v okviru Fraportove letalske akademije odprli sodoben center za usposabljanje. Investicija je stala šest milijonov evrov.

Gorenjska / ponedeljek, 11. marec 2019 / 23:10

Za pravno ureditev evtanazije

Društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost je objavilo pobudo za pravno ureditev evtanazije, pod katero se je podpisalo več kot sto slovenskih intelektualcev, javnih osebnosti in mnenjskih vo...

Gorenjska / ponedeljek, 11. marec 2019 / 18:26

Za planinske koče zmanjkuje denarja

Turizem je v Sloveniji v razcvetu, prav tako obisk gora, a planinska društva s prostovoljnim delom in lastnimi sredstvi ne zmorejo več skrbeti za obnovo koč in planinskih poti, opozarjajo na Planinski...

Šport / ponedeljek, 11. marec 2019 / 18:25

Nordijci po vrhuncu sezone

Za športniki v nordijskem smučanju je vrhunec sezone, na katerem sta nase znova opozorila tudi dva mlada Gorenjca: smučarska tekačica Eva Urevc in smučarski skakalec Žiga Jelar.