Kolesarjev biološki potni list

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Šport / sobota, 8. maj 2010 / 06:00

Pogovor: Lovro Žiberna, mag. farm., komisar za anti-doping pri UCI

Kranj – Slovenski kolesar Tadej Valjavec je v ponedeljek popoldne prejel obvestilo, da je eden izmed treh kolesarjev, zoper katerega Mednarodna kolesarska zveza (UCI) na podlagi biološkega potnega lista predlaga disciplinski postopek. Več o biološkem potnem listu je v pogovoru med drugim povedal Lovro Žiberna, mag. farm., komisar za anti-doping pri Mednarodni kolesarski zvezi.

Kaj je biološki potni list?

»Biološki potni list je Mednarodna kolesarska zveza (UCI) samostojno razvila in uvedla leta 2008 kot prva in edina športna zveza. Predstavlja pomemben protidopinški ukrep, čigar glavna novost je izdelava t. i. osebnega hematološkega in hormonskega profila, ki na daljši rok omogoča identifikacijo morebitnih sprememb osnovnega profila ne glede na uporabljena sredstva. Profil se oblikuje na osnovi določenih izmerjenih bioloških označevalcev iz vzorcev krvi in urina posameznega kolesarja. Na podlagi vseh izmerjenih vrednosti skozi daljše časovno obdobje se ustvari individualen, trenutno le hematološki profil, za vsakega kolesarja posebej. Za vrednotenje odstopanj od pričakovanih rezultatov so pri UCI ustanovili skupino strokovnjakov za razvoj programske opreme, ki s pomočjo algoritmov in statističnih analiz izmerjenih vrednosti bioloških označevalcev ugotavlja morebitne nepravilnosti v profilu vsakega posameznega kolesarja. Ta odstopanja nato interpretira še skupina medicinskih strokovnjakov, vključenih v program biološkega potnega lista, ki redno analizirajo anonimne profile posameznih kolesarjev. Ti podajo dokončno odločitev, ali za določeno odstopanje bioloških označevalcev pri določenem kolesarju obstaja fiziološki oziroma patološki vzrok (posledica bolezni), ali pa je odstopanje posledica uporabe dopinga. Trenutno se v biološkem potnem listu upoštevajo le različni hematološki parametri rdeče krvne slike, vendar UCI že od leta 2008 vzporedno razvija tudi hormonske potne liste. Le-ti bodo kmalu zapolnili pomembno vrzel na področju zlorabe hormonov in tako dodatno pripomogli k uspehu bioloških potnih listov v boju proti dopingu.

Leta 2008 je bilo v program biološkega potnega lista vključenih 805 tekmovalcev iz 33 ekip, vseh 18 ProTour ekip in 15 profesionalnih kontinentalnih ekip. Vsak kolesar je v okviru testiranja za biološki potni list oddal minimalno deset krvnih vzorcev in štiri urinske vzorce, ki so bili odvzeti izven tekmovanja. Leta 2009 so vsi ti tekmovalci oddali še vsaj šest vzorcev krvi in vsaj tri urinske vzorce, medtem ko so tekmovalci, ki so bili leta 2009 prvič vključeni v ta sistem, znova opravili vsaj deset krvnih in štiri urinska testiranja. Vzporedno s temi testiranji so bili kolesarji testirani tudi na tekmovanjih in izven tekmovanj v okviru klasičnega anti-doping programa, kjer se išče prisotnost prepovedanih snovi v bioloških vzorcih. V obdobju med 2008 in 2009 so odstopanja v biološkem potnem listu služila le kot »alarm«, da so sumljive vzorce natančneje analizirali oz. sumljivega kolesarja pogosteje testirali. Ta način se je izkazal za uspešnega, saj je pripeljal do številnih pozitivnih primerov športnikov, ki so uporabljali prepovedane snovi, npr. rekombinantni eritropoetin. To so bili dokazi, ki so potrdili moč delovanja bioloških potnih listov. Svetovna antidopinška organizacija (WADA) je 1. decembra 2009 odobrila in vključila sistem biološkega potnega lista v svoj Svetovni kodeks proti dopingu. Od leta 2010 naprej se odstopanja v biološkem potnem listu obravnavajo kot dopinški prekrški. V primeru, da se pri posameznem kolesarju ugotovi odstopanje od vrednosti v biološkem potnem listu zaradi suma uporabe prepovedanih snovi ali metod, UCI predlaga odgovorni nacionalni antidopinški organizaciji, da uvede disciplinski postopek zoper kolesarja.«

To so zelo dragi postopki.

»UCI je z uvedbo bioloških potnih listov moral narediti nekaj tudi na finančni plati tega velikega in izjemno dragega sistema (v letu 2008 je bilo zanj porabljenih 5,3 milijona evrov). Osnoval je učinkovit ekonomski sistem, v katerem sodelujejo vsi akterji kolesarstva, od posameznih ekip in organizatorjev prireditev do kolesarjev, ki se jim dokaže dopinški prekršek. Vsako moštvo v ProTouru mora tako v skupni fond za boj proti dopingu prispevati 120 tisoč evrov na leto, profesionalno kontinentalno moštvo 60 tisoč evrov na leto, organizatorji dirk v svetovnem koledarju prispevajo 15 odstotkov celotnega denarnega sklada posamezne dirke, medtem ko mora kolesar v primeru dokazanega dopinškega prekrška prispevati 70 odstotkov svoje letne plače.«

UCI je postopek proti Valjavcu predlagal zaradi nenormalnih krvnih vrednosti. Kaj to pomeni?

»Vse hematološke meritve so redno vnesene v informacijski sistem, ki analizira posameznikov biološki profil. V primeru, da pri posameznem kolesarju pride do nenormalnih krvnih vrednosti, le-te pregleda posebna komisija strokovnjakov, določena s strani UCI. Ti potem rezultate ovrednotijo in se odločijo, ali so odstopanja v profilu posledica fizioloških (treninga, bivanja na višini itd.) oz. patoloških vzrokov (prisotnost določene bolezni), ali posledica uporabe prepovedanih snovi oz. metod. Le v primeru suma uporabe dopinga sledi nadaljnji postopek. Pomembno je poudariti, da so vsi kolesarji nedolžni, dokler postopek ni končan, vendar začasno suspendirani. To za kolesarja pomeni, da dokler postopek ni zaključen, ne sme nastopati na tekmovanjih.

V primeru Valjavca gre za odstopanje v njegovem biološkem profilu in do tega lahko pride, kot sem že omenil, iz več razlogov. Naloga strokovne komisije je, da na podlagi analiz biološkega profila ugotovi, ali so odstopanja posledica uporabe prepovedanih snovi oz. metod ali izhajajo iz drugih »opravičljivih« vzrokov, fizioloških ali kot posledica določene bolezni. V nobenem primeru pa ne smemo enačiti odstopanja v biološkem potnem listu s tistimi pozitivnimi rezultati dopinških kontrol, kjer se športnikom v odvzetem biološkem vzorcu (kri, urin, slina, izdihan zrak, las) dokaže prisotnost določene prepovedane snovi ali njenih presnovkov.«

Kakšen je lahko pri rezultatih vpliv bivanja v višinski hiši, kar Valjavec zelo prakticira?

»Bivanje na višini pomembno vpliva na merjene hematološke parametre, saj dokazano povečuje število eritrocitov. Bivanja v višinski hiši se poslužujejo številni kolesarji, zato je variabilnost hematoloških parametrov kot posledica uporabe višinskih priprav ustrezno ovrednotena in upoštevana v sistemu biološkega potnega lista. Seveda obstojijo določene razlike v načinu uporabe višinskih hiš in principih treniranja, prav tako v odzivu posameznega športnika nanje – vendar pa je prednost biološkega potnega lista v tem, da vse te individualne razlike predvidi v profilu športnika in tolerira spremembe zaradi uporabe višinske hiše. Naj na tem mestu omenim, da je WADA leta 2007 obravnavala, ali bi uporabo višinskih hiš oziroma šotorov uvrstila na listo prepovedanih metod, a so sprejeli, da je njihova uporaba dovoljena. Zato višinske hiše v vzdržljivostnih športih veljajo za učinkovit, legalen, etičen in zelo razširjen način povečevanja števila eritrocitov in posledično aerobne vzdržljivosti.«

Kako ocenjujete delo Mednarodne kolesarske zveze (UCI) v boju proti dopingu?

»Delo Mednarodne kolesarske zveze v boju proti dopingu v zadnjih letih ocenjujem kot uspešno, nekateri poznavalci pa ga ocenjujejo kot najbolj ambiciozen boj proti dopingu katerekoli športne zveze v zgodovini. K temu je pripomogel tako razvoj novih analitičnih metod za ugotavljanje prisotnosti eritropoetina v urinu kot tudi uvedba biološkega potnega lista. Rezultati tega so nenazadnje posredno vidni tudi pri analizi povprečnih hitrosti na največjih etapnih dirkah (Giro, Tour, Vuelta), kjer je povprečna hitrost v letih 1990-2004 naraščala, od takrat pa pada. Od letošnjega leta se UCI veliko posveča tudi izobraževanju, saj je uvedel celovito spletno izobraževanje o dopingu, ki je obvezno za vse kolesarje, vključene v sistem biološkega potnega lista.«