Konec sanj o menedžerskem prevzemu

S podpisanim pismom o nameri so se začeli postopki za Mercatorjev odkup Merkurja. S tem se je zaključil še en megalomanski menedžerski odkup v Sloveniji.

Kranj – Potem ko sta pred letom padla Boško Šrot in Igor Bavčar oziroma njuni naložbi v Pivovarni Laško in Istrabenzu, so v sredo menedžerji Merkurja odprli lastniška vrata Mercatorju. Na ta način se izpolnjuje 'obljuba' gospodarskega ministra Mateja Lahovnika, da bo v njegovem mandatu padlo vsaj pet tajkunov.

Že od delitve skupine Merkur na divizije (Merkur, Big Bang in Mersteel) so menedžerji dopuščali možnost vstopa strateškega partnerja, zanimanje domačih in tujih družb za sodelovanje pa je, tako v Merkurju, vseskozi obstajalo. Mercator se je leta 2006 na KAD-ovi dražbi potegoval za nakup pomembnega deleža paketa delnic Merkurja. »Tehnika je drugi najmočnejši Mercatorjev trgovski program, ki je lani predstavljal približno desetino prihodkov trgovske dejavnosti,« pojasnjujejo v Mercatorjevi službi za odnose z javnostjo in dodajajo, da so se v vseh teh letih želeli vključiti v lastniško strukturo Merkurja.

»Povezovanje z Mercatorjem ponuja več sinergij, saj delujemo na istih trgih, podobni so cilji razvoja, hkrati pa Mercator že danes v manjšem delu pokriva tudi tehnično trgovino. Tako bi Merkur lahko postal najmočnejši trgovec na tehničnem področju na trgih jugovzhodne Evrope,« o povezavi dveh velikih trgovcev pravi Bine Kordež. Na morebitno prodajo divizije Merkur so se odzvali tudi v Poslovni skupini Sava, ki jo vodi Janez Bohorič.

»Rezultate poslovanja bomo lahko podrobneje predstavili šele z javno objavo revidiranega letnega poročila, zato konkretnih številk v tem trenutku še ne razkrivamo,« je na vprašanje Gorenjskega glasa, kako je skupina Merkur poslovala lani, odgovoril Bine Kordež. Prodaja potrošniškega blaga v trgovskih centrih je bila lani za deset do 15 odstotkov manjša kot leto prej, manjša je bila tudi prodaja gradbenega materiala brez betonskega jekla (za okoli deset odstotkov). Na področju metalurgije in betonskega jekla pa so v Merkurju beležili podobno gibanje, kot velja za ves svet: potrošnja se je skoraj razpolovila.

V Poslovni skupini Sava s predsednikom uprave Janezom Bohoričem na čelu, ki ima pomemben lastniški delež (8,5 odstotka) v Merkurju, pričakujejo pa še kupnino dvakrat desetodstotnega deleža družbe Merfin, pravijo: »Verjamemo, da bo morebitna prodaja dela dejavnosti po ustrezni ceni težak korak za vodstvo Merkurja, ki pa ga pozdravljamo kot eno od možnih poti za konsolidacijo poslovanja in reševanje likvidnostnih težav,« pravijo v Savi.

»Ker še niso znane podrobnosti niti vrednost transakcije, je o pričakovanih učinkih morebitne prodaje težko govoriti. Odprodaja določenega dela dejavnosti še ne pomeni nujno nižanja vrednosti podjetja, temveč je vpliv na vrednost podjetja odvisen od učinkov prodaje, ki pa nam, kot že povedano, v tem trenutku še niso znani,« pojasnjujejo iz Bohoričevega tabora, ki so od predstavnikov Merfina že zahtevali pojasnila, kako se bo prodaja odražala na poravnavanju obveznosti med Savo in Merfinom. Ugibanja o morebitnem stomilijonskem odpisu vrednosti Savine naložbe v Merkur označujejo za špekulacije. »Računamo, da se bo s prodajo dela dejavnosti okrepil tudi položaj največjega delničarja Merkurja Merfina, ki bo tako lažje poravnaval svoje obveznosti - ne le do bank, temveč tudi do Save,« še pravijo v Savi.

Štiri leta trajajoča zgodba

»Vodilni delavci Merkurja smo se leta 2007 odločili za menedžerski odkup podjetja. Ta je bil izveden pregledno, po pošteni ceni, v celoti v skladu s takratno zakonodajo in s pridobitvijo potrebnih dovoljenj vseh nadzornih institucij,« takratne razloge za odkup opisuje Bine Kordež, predsednik uprave skupine Merkur, in še: »Seveda so bile za takšne poteze pred leti zelo ugodne tudi gospodarske razmere. Prevladoval je poslovni optimizem, cene vrednostnih papirjev so bile sicer visoke, a pričakovanja še višja, prav tako pa je bila velika ponudba finančnih virov. V zadnjih dveh letih pa se je z gospodarsko krizo poslovno okolje izjemno poslabšalo.«

Le leto po odkupu so novi lastniki (menedžerji) Merkur razkosali na tri divizije: Merkur, Mersteel in Big Bang. Tudi zato, da bi lahko pridobili strateškega partnerja. Dostop do finančnih virov je postal omejen, začela se je slabšati plačilna disciplina kupcev, naraslo pa je tudi število stečajev teh kupcev. »Ob proučevanju različnih možnosti smo nazadnje kot najbolj primerno ocenili pobudo za povezovanje tehnične trgovine Merkurja v sistem Mercatorja,« pravi Kordež.

Nič več sprejemljivo in zaželeno lastništvo

»Srečujemo se z vedno večjo plačilno nedisciplino naših kupcev, kar predstavlja polovico obsega našega poslovanja, veliko je tudi stečajev kupcev. Temu je treba prišteti še izredno močne pritiske,zaradi katerih lastništvo tudi širšega kroga vodilnih zaposlenih danes ni več sprejemljivo in zaželeno,« razloge za prodajo Merkurja opisuje predsednik njegove uprave. Z uresničitvijo pisma o nameri bi iz današnje Merkur Group celotna Divizija Merkur prešla v Poslovni sistem Mercator. Dosedanji lastniki Merkur Group bi obdržali lastništvo v Diviziji Mersteel z metalurško dejavnostjo in v Diviziji Big Bang z dejavnostjo maloprodaje potrošniške elektronike ter druge finančne naložbe.

Diviziji Mersteel in Big Bang nadaljujeta svojo dejavnost, za vsako posebej pa se Merfinovci pogovarjajo z morebitnimi strateškimi partnerji. Ker gre zgolj za informativne pogovore brez konkretnih dogovorov, njihovih podrobnosti v Merkurju ne razkrivajo. »Kupci ob prihodu v Merkurjev trgovski center ne bodo občutili lastniške spremembe, tudi status zaposlenih se ne bo spremenil,« zagotavlja Kordež in nekoliko zagrenjeno dodaja: »Hkrati bi s tako spremembo zadostili vsem pritiskom, zaradi katerih lastništvo tudi širšega kroga vodilnih zaposlenih danes ni več sprejemljivo in zaželeno.«