Odločali bi hitreje in bolj kakovostno

Ministrstvo za pravosodje je v sodelovanju s strokovno skupino pripravilo spremembe ustave, s katerimi želijo razbremeniti ustavno sodišče, ki bi se tako lahko posvetilo reševanju pomembnih ustavnopravnih vprašanj.

Na nujnost ureditve položaja in pristojnosti ustavnega sodišča je opozoril že predsednik države Danilo Türk, predlagane spremembe pa je podprlo tudi ustavno sodišče. Kot so zapisali, pomenijo pomemben korak k nadaljnjemu razvoju pravne države. Poudarili so namreč, da bo to omogočilo učinkovitejše varstvo ustavnega reda ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin vseh državljanov ter drugih posameznikov ali pravnih oseb, ki bi bili prizadeti v svojih ustavno varovanih pravicah. O predlaganih spremembah smo se pogovarjali z ustavnim sodnikom dr. Ernestom Petričem.

Katere od predlaganih sprememb bi po vašem ta čas najbolj prispevale h kakovostnejšemu delu ustavnega sodišča?

»Ustavno sodišče ima pomemben položaj v naši ureditvi in je tudi ohranilo določeno avtoriteto. Nanj se posamezniki ali pravne osebe obračajo s pomembnimi vprašanji, kot je bil recimo zakon o verski svobodi in kako daleč zaposlovati duhovnike v bolnicah, vojski … Ta čas imamo pred sabo tožilsko problematiko, pred časom smo odločali o arbitražnem sporazumu, pa o sodniških plačah, referendumu … Ob tako pomembnih zadevah pa je še na stotine oziroma nekaj tisoč vseh mogočih zadev na leto, ki se jim moramo po sedanji ureditvi prav tako posvetiti. In to je povzročilo, da za to porabimo veliko časa, pravica, ki jo dobiš šele po dolgem času, pa ni več pravica. Obenem to pomeni, da je premalo časa za res poglobljeno razpravo o kakšni zadevi. Ameriško vrhovno sodišče recimo na leto obravnava kakih sto zadev, mi pa nekaj tisoč. To je pripeljalo tudi do tega, da nekateri ugledni pravniki niso navdušeni, da bi postali ustavni sodniki, ker bi se potem morali ukvarjati z vsem tem. To posredno vpliva na to, da predsednik države stežka najde primerne kandidate za ustavne sodnike.«

To se pravi, bi morali predvsem omejiti število zadev, s katerimi se ta čas posamezniki ali pravne osebe obračajo na ustavno sodišče?

»Predvsem bi morali omejiti dotok zadev in omogočiti izbiro sodnikom, če jim zaupamo, da sami vzamejo v poštev predvsem zadeve, ki so ustavno pravno res pomembne in bo odločitev ustavnega sodišča vodilo tudi za naprej. In ali gre res za pomembno kršitev človekovih pravic in koliko je zadeva pomembna tudi z vidika družbenega položaja.«

Ob tem se pojavljajo pomisleki, da to utegne zožiti krog tistih, ki lahko zahtevajo oceno ustavnosti.

»Ta pomislek je upravičen, ampak treba je najti pravo mero. Vsaka malenkost, recimo neka prekrškovna zadeva ali spor med policijsko postajo in kako občino na primer gotovo ne sodita na ustavno sodišče.«

Bi z omejitvijo zadev, o katerih bi odločalo ustavno sodišče, prispevali tudi k večji kakovosti odločitev?

»To bi sodnikom omogočilo res poglobljeno odločanje o vprašanjih, ki so ustavno pravno pomembna; odločali pa bi tudi hitreje in bolj kakovostno.«

Veliko pozornosti je pred časom vzbudila odločitev ustavnega sodišča glede arbitražnega sporazuma, ki so jo nekateri sprejeli precej nenaklonjeno. Kako to komentirate?

»Med ustavnimi sodniki velja praksa, da ne reagiramo na komentarje in kritike naših odločitev ter se ne zapletemo v polemike, saj bi to navsezadnje rušilo avtoriteto ustavnega sodišča in vnašalo tudi pravne nejasnosti. Odločimo se po vesti in poštenju in v skladu s svojim znanjem oziroma kot mislimo, da je prav in v skladu z ustavo in v njej varovanimi pravicami. In za svojimi odločitvami stojimo. Zlasti v primeru te odločbe, ki jo bodo tudi arbitri, če bo prišlo do arbitraže, zelo pozorno brali, bi polemike lahko le škodile.«