Veliko nevarnosti za motoriste

Lani se je ponesrečilo največ motoristov, ki še niso imeli veliko izkušenj, letos že sedem žrtev.

Lani je v prometnih nesrečah umrlo 31 voznikov motornih koles in koles z motorjem, predlani 46, komaj zaznavno se je zmanjšalo število hudo ranjenih. Letošnja motoristična sezona se je začela kar s sedmimi žrtvami, kar zbuja skrbi. Policisti opozarjajo, da je med motoristi, ki povzročijo prometne nesreče, veliko alkoholiziranih.

Poleti, ko je promet na cestah gostejši, je ključno predvidevanje: vozniki v avtomobilih ne morejo oceniti, kakšna je hitrost zadaj vozečega motociklista, ki je običajno precej hitrejši od avtomobila. Voznika za avtomobilskim volanom je najbolje gledati v oči in skušati predvideti, kakšna bo njegova naslednja reakcija, predvsem pa ob približevanju zmanjšati hitrost in s smernim kazalcem pravočasno nakazati svojo namero. Če motorist izziva, se mu, pa čeprav bi šlo za zgolj vzgojene vzgibe, izza avtomobilskega volana ne gre namerno postavljati po robu, saj je motorist med vožnjo zelo ranljiv in tako »vzgajanje« lahko hitro pripelje do zelo nevarnih situacij.

»Med napakami, ki jih najpogosteje naredijo motoristi, izstopa hitrost, lahko pa za to motoristično bolezen poskušamo najti zdravilo,« pravi inštruktor varne vožnje AMZS Andrej Brglez. »S hitrostjo bi motoristi najbolje opravili, če bi se v vožnji vedno držali pravila dobre vidljivosti. Dlje kot vidimo, varnejša bo naša vožnja, in če bo hitrost prevelika, bomo (pre)hitro na točki, kjer za varno nadaljevanje vožnje ne vidimo več dovolj daleč. Ta tehnika v praksi dokaže, da je v naselju tudi hitrost 40 ali 50 kilometrov na uro pogosto previsoka, saj je med vsemi stoječimi in premikajočimi se vozili, nepreglednimi križišči, različnimi voznimi podlagami, mrtvimi koti težko videti dovolj in predvsem dovolj daleč. Precenjevanje svojih sposobnosti še bolj kot precenjevanje zmožnosti motocikla je prav tako pogosta motoristična zanka. Če primete v roko svinčnik in iztegnete roko, vam bo svinčnik zakril pogled na 50 metrov oddaljenega motorista; slednje pokaže, kako hitro lahko v avtu spregledamo motorista (A-stebriček je precej širši od svinčnika) in mu zapremo pot, kar je prav tako zelo pogosta motoristična nevarnost. Dodajmo k temu spet hitrost; pri 60 kilometrih na uro se premikamo 16,6 metra na sekundo, če imamo povprečno dobre reflekse (približno eno sekundo), če smo pozorni, če je asfalt suh in z dobrim oprijemom, če imamo dobre pnevmatike in če motocikel (predvsem zavorni sistem) deluje brezhibno, se bomo ustavili v osmih do desetih metrih. Ne prezrimo, da je vmes pet če-jev! A pomemben člen v tej enačbi smo izpustili. Pri hitrosti 60 kilometrov na uro v naši prej omenjeni reakcijski sekundi (ko v resnici še ne zaviramo, ampak smo opazili nevarnost, jo miselno procesirali in se odločili zavirati) prevozimo približno 17 metrov. Pot ustavljanja pri tej hitrosti torej znaša 27 metrov. Z vsemi če-ji, seveda,« pojasnjuje Brglez.

Statistika kaže, da je med povzročitelji in žrtvami največ mlajših motoristov, a hkrati ne gre zanemariti vedno več voznikov v zrelih letih, tistih, za katere lahko motor postane spet zanimiv. Ti na leto praviloma prevozijo malo kilometrov, zato se v vožnji običajno ne počutijo dovolj suverene, kar povečuje možnost nesreče na podoben način, kot to počne pretirana suverenost.