Vlagati ali ne?

Želja zaposlenih po kolektivnem pokojninskem zavarovanju je premajhna, zato se tudi podjetja težje odločajo za zavarovanje. »Podjetja postavljajo pogoj, da bodo premijo plačevali le, če bodo tudi zaposleni plačevali drugi del premije, zato je težko doseči 51-odstotni prag,« menijo v Pokojninski družbi A. Dodajajo izsledke študije OECD, ki kaže, da v razvitih državah k boljšim pokojninam pripomorejo zavarovanja, ki jih vplačujejo podjetja. Individualna zavarovanja naj bi bila namenjena ožjemu krogu ljudi z dovolj visokimi dohodki ali nadpovprečno ozaveščenostjo. V AIII vzajemnem pokojninskem skladu ocenjujejo, da se predvsem v manjših podjetjih zavedajo pomena financiranja kolektivnega zavarovanja. Miloš Pelcar, upravljavec premoženja v AIII: »Pri individualnih vplačilih bi morala država zvišati višino davčno priznane olajšave za vplačane premije. Po drugi strani pa bi morali destimulirati predčasna izplačila oziroma dodatno nagrajevati dolgoročno zavarovanje.«

»Trenuten obseg varčevanja v drugem stebru žal posameznikom ne bo bistveno izboljšal finančne situacije ob upokojitvi. Sistem bo zato potrebno razvijati v smeri večje vključenosti in višjih premij, kar bi se moralo odražati tudi ob višjih davčnih olajšavah,« pravi Katerina Rihter, izvršna direktorica področja življenjskih zavarovanj pri Adriatic Slovenica. Tudi v Zavarovalnici Triglav menijo, da so izboljšave sistema možne predvsem na področju davčnih olajšav: »Sedanji sistem pomeni le prenos davčne obveznosti iz obdobja varčevanja v obdobje koriščenja dodatne pokojnine. Predlagali bi višjo davčno olajšavo v času plačevanja premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in davčno oprostitev pri izplačevanju sredstev v obliki dodatne starostne pokojnine. Izplačilo naj bo obdavčeno le v primerih izrednega prenehanja zavarovanja.«