Kocbekova zvezda vse bolj žari

Nekaj dni pred dnevom upora proti okupatorju sta sogovornika na stoprvi Glasovi preji ob predstavitvi knjige Igorja Omerze Edvard Kocbek, Osebni dosje 584, razkrila najbolj dramatični del Kocbekovega življenja.

Preddvor - Glasova preja je bila tokrat namenjena predstavitvi knjige Igorja Omerze Edvard Kocbek, Osebni dosje 584. Avtor pa je na temelju obsežne študije zgodovinskih virov razkril usodo slovenskega pesnika, partizanskega voditelja in enega od ustanoviteljev Osvobodilne fronte Edvarda Kocbeka. Kocbeka je desetletja nadzorovala služba državne varnosti, le za obdobje od 1944 do 1965 je udbovskega materiala za 7500 strani, je voditelju Glasove preje Mihu Nagliču povedal Igor Omerza. Ključna pozornost knjige pa je namenjena Kocbekovemu pričevanju v reviji Zaliv tržaškega pisatelja (in Kocbekovega »alter ega«) Borisa Pahorja, v katerem je razkril prisilno podreditev osvobodilne fronte komunistični partiji in povojni poboj slovenskih domobrancev. Intervju je bil v Trstu objavljen spomladi 1975, nato pa je slovenska politična srenja na Kocbeka, ki je tisto leto dopolnil sedemdeset let, v dnevnem tisku zlila golide gnojnice, je povedal Omerza. Poleg Kocbekove usode je knjiga tudi svojevrstno pričevanje, kako je deloval prejšnji totalitarni režim. Pozneje se je več avtorjev ukvarjalo z osebnostjo Edvarda Kocbeka, med njimi tudi Spomenka Hribar. Danes Kocbekova zvezda vse bolj žari, njegove zoprnike, voditelje takratnega režima in njihove podrepnike, pa bo zgodovina izvrgla ali pozabila, meni avtor. Do Kocbeka je, kakor pravi, prišel po ovinkih, ko je pripravljal knjigo o dvajsetletnici Odbora za varstvo človekovih pravic, katerega član je bil ob koncu osemdesetih let tudi sam. Kocbekova osebnost ga je pritegnila, razumevanje njegove usode pa ocenjuje kot ključ za razumevanje duha tistega časa in delovanja totalitarnega režima.