Hvala Gašperju Kordežu

Nekdanji vrhunski športniki: Jeli Jelovčan Cuderman je še vedno aktivna. Letos se je udeležila najbolj znanega in najdaljšega maratona na tekaških smučeh Vasaloppeta.

Jeli Jelovčan Cuderman je profesorica telesne vzgoje na osnovni šoli Matije Valjavca v Preddvoru. Bila je stalna reprezentantka jugoslovanske državne reprezentance v sedemdesetih in osemdesetih letih. Skromno pravi, da so njena in vse druge generacije smučarskih tekačic le senca današnje, vendar mi dobro vemo, da so Jeli in njene sotekmovalke trden temelj, brez katerega ne bi zgradili tako dobrih tekačev, kot jih imamo danes. Jeli se je letos udeležila najbolj znanega in najdaljšega smučarsko-tekaškega maratona na svetu Vasaloppet na Švedskem.

Tekmovalno kariero ste zaključili na poseben način?

»Tekmovalno kariero sem zaključila na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu, kjer sem bila kot smučarska tekačica spremljevalka olimpijskega ognja. Tako sem leta 1984 začela novo življenjsko pot.«

Smučarskemu teku ste še vedno zvesti?

»Vse do danes sem ostala povezana z dekleti moje generacije, nekdanjimi konkurentkami. Vsaj enkrat na leto se zberemo in obudimo spomine na skupna tekaška leta. Nikoli mi ni bilo žal časa in truda, ki sem ga vložila v smučarski tek. Le hvala lahko rečem Gašperju Kordežu, da me je usmeril na športno pot!«

Letos ste se udeležili slovitega smučarskega teka Vasaloppet?

»Lani smo se v mesecu maju zbrali ob 25. obletnici olimpijskih iger v Sarajevu. Obujali smo spomine, drug drugemu predstavljali vsakodnevne aktivnosti. Kar naenkrat se je pojavila ideja o udeležbi na maratonu Vasaloppet, ki je najdaljši in najbolj obiskan svetovni maraton v teku na smučeh. Teče se na 90 kilometrov dolgi progi, po zgodovinski poti, po kateri je pred petsto leti bežal na smučeh pred danskimi vojaki kasnejši švedski kralj Gustav Vasa. Maratona na Švedskem se je letos udeležilo rekordno število tekačev. Na startu je bilo 16.454 tekačev v klasični tehniki. Med njimi tudi skupina Slovencev, štiri tekačice in osem tekačev. Razdalja 90 kilometrov ni kar tako. Avgusta sem načrtno začela s treningi, s pridobivanjem splošne telesne moči, s tekom, kolesarjenjem, rolanjem, predvsem pa s hojo v hribe z uporabo palic. Ko je zapadel sneg, sem začela nabirati kilometre na smučeh. Med tednom v bližini doma in na tekaškem poligonu na Kokrici. Vsak konec tedna smo skupaj z Metko in Andrejo odšle na daljši trening v Rateče, Planico in Tamar. Kljub temu da smo bile za maraton dobro pripravljene, je obstajal strah pred spoštljivimi 90 kilometri. Težko smo pričakovale dan odhoda.

Po 36 urah vožnje smo prispeli na Švedsko. Nastanjeni smo bili v avtodomih na parkirišču v neposredni bližini starta, kar se je izkazalo za odlično odločitev. Startali smo iz devetega štartnega boksa, kar je pomenilo, da je bilo na progi veliko prilagajanja z drugimi tekači. Kdor je na tem maratonu že bil, dobro ve, da se prve tri kilometre le hodi, ne teče, da se tekači razporejajo v smučine. Na cilju 90-kilometrskega teka sem zadovoljna spoznala, da so bile priprave uspešne. Brez kakršnih koli težav sem tekla od starta do cilja in dosegla čas 8 ur in 37 minut.«

Ste vsi Slovenci zmogli do cilja?

»Vsi člani odprave smo uspešno pretekli maraton. Veseli in zadovoljni smo si obljubili, da to nikakor ni bil zadnji maraton in da se drugo leto znova prijavimo na enega izmed svetovnih maratonov. V veliko veselje bi mi bilo, da bi se za maraton Vasaloppet odločil še kdo, ki rad teče na smučeh. Gre za nepozaben dogodek. Potrebno si je le zastaviti cilj, potem delati in živeti zanj! Če imaš ob sebi še tako dobro druščino, kot sem jo imela jaz, je vse še lažje.«