Lastovk je vse manj

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: GG Plus / nedelja, 18. april 2010 / 06:00

"Kmečka lastovka je že stoletja ptica, ki jo ljudje po vsej Evropi spomladi najbolj pričakujejo, saj s svojo vrnitvijo naznanja pomlad in s tem toplejšo polovico leta," pravi Tanja Šumrada, prostovoljka v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, in ob tem opozarja, da število kmečkih lastovk tudi v Sloveniji upada.

V društvu ste kmečko lastovko razglasili za ptico leta 2010. Zakaj prav lastovko?

»Kmečka lastovka je ptica, ki je zelo priljubljena med ljudmi, zlasti na podeželju, kjer se je v stoletjih oblikovala trdna vez med lastovko in človekom. Marsikje so tudi prepričani, da jim prinaša srečo; je pa tudi znanilka spomladi in toplejših dni.«

Je naznanila spomlad že tudi v naših krajih?

»Lastovke se začnejo množično vračati v naše kraje ob koncu marca in v začetku aprila, do sredine aprila se jih večina že vrne.«

Od kod se vračajo?

»Prezimujejo v krajih južno od Sahare, v južni Afriki. Njihovo selitveno pot in prezimovališča smo lahko natančneje določili šele na podlagi »obročkanja«.«

Letijo same ali v jatah?

»V južne kraje običajno odletijo v velikih jatah, tudi pri nas vidimo, kako se jeseni zbirajo na žicah. Vračajo se tudi v jatah, a običajno v manjših, kot letijo tja, predvsem zato, ker se jim spomladi zelo mudi. Med lastovkami poteka kar huda tekma za to, katera se bo prej vrnila in prej zasedla gnezdišča.«

Na dolgi selitveni poti so izpostavljene številnim nevarnostim …

»Vsaka lastovka preleti na leto več kot deset tisoč kilometrov, na tej poti je med njimi, še zlasti med mladimi pticami, zelo velika smrtnost. Izpostavljene so nenadnim vremenskim spremembam, veliko nevarnost pa predstavlja zanje tudi človek z lovom, zlasti na Balkanu, v mediteranskih državah in v Afriki. Napadajo jih tudi naravni plenilci, v zraku so to predvsem sokoli, na tleh so žrtve predvsem tiste, ki so onemogle.«

Kaj lastovke počnejo med prezimovanjem v južni Afriki?

»V tem času se zadržujejo predvsem v trstičju in na mokriščih, a ne gnezdijo. Zanimivo je, da se včasih že med prezimovanjem začnejo oblikovati »ljubezenski« pari, lahko se tudi potlej na poti ali v gnezdu. Samci se običajno vrnejo iz Afrike malo prej kot samice in že pred njihovim prihodom zasedejo gnezda.«

Je lastovka »tradicionalist« in se vsako leto vrača v iste kraje, ali je »modernist«, ki izbira različne destinacije?

»Za lastovke je že pregovorno značilna zvestoba, vračajo se v iste kraje, kjer običajno zasedejo tudi ista gnezda, mladiči pa se običajno naselijo v okolici rodnega gnezda. To so pokazale raziskave in to je potrdilo tudi »obročkanje«.«

Ali gnezdijo le v kmečkem okolju?

»Gnezdijo predvsem v notranjosti kmečkih objektov – v hlevih, v silosih …«

Je res, da se praznih hlevov izogibajo?

»To drži. Lastovke najraje gnezdijo v hlevih, kjer je živina, saj je tam vedno dovolj muh in druge hrane. Še zlasti je to pomembno v deževnih dneh, ko ne letajo ven.«

Iz česa gradijo gnezda?

»Za to uporabljajo fino blato, običajno ga dobijo na kmečkih dvoriščih, v kakšnih lužah. Iz tega oblikujejo gnezdo v obliki skodelice, za vezivo pa uporabijo svojo slino.«

Če bi vas kdo vprašal, koliko kmečkih lastovk je v Sloveniji, bi mu odgovorili …

»Natančnih podatkov ni, obstaja ocena, da jih je od sto do dvesto tisoč.«

Ali njihovo število upada?

»Število upada tako v Evropi kot tudi v Sloveniji. Razlogi za to so dokaj različni. V hlevih danes zapirajo vrata in okna, lastovka pa potrebujejo odprtine, da lahko pridejo do gnezda ali da gredo iskat hrano za mladiče. V marsikaterem novem čistem hlevu lastovke s svojim blatnim gnezdom in iztrebki niso več zaželene. Stene v hlevih so danes zelo gladke, lastovke pa potrebujejo bolj hrapavo podlago, na katero lahko pritrdijo gnezdo. S kmečkih dvorišč izginja blato, vse več je asfaltiranih, betonskih ali kako drugače urejenih površin. Za upad števila lastovk so tudi drugi, kompleksnejši razlogi, kot je spreminjanje kulturne krajine in intenziviranje v kmetijstvu.«

Se bo po vaši oceni število lastovk v prihodnje še zmanjševalo?

»Število se bo zanesljivo še zmanjšalo, razlog niso samo spremembe na gnezdiščih, ampak ob vsej selitveni poti, kjer izginjajo mokrišča, se širijo puščave, … Varstvo ptic selivk je zelo kompleksna zadeva, treba jim je omogočiti varna počivališča tudi vzdolž celotne selitvene poti. Pri tem kot društvo za opazovanje in proučevanje ptic opozarjamo pristojne ustanove na probleme, svetujemo kmetom, da odprejo okna lastovkam, ozaveščamo javnost …«

Kako ugotavljate upad števila lastovk: na podlagi ocene, štetja na določeni ploskvi …?

»To ugotavljamo na podlagi popisov. V društvu smo pred tremi leti začeli z monitoringom (spremljanjem) stanja ptic kmetijske krajine in čez nekaj let bomo imeli še natančnejše podatke o tem, kaj se dogaja s temi vrstami ptic. V okviru projekta Kmečka lastovka ptica leta bomo spodbudili ljudi, da popišejo gnezdišča v svojih vaseh; te podatke pa bomo potlej primerjali s tistimi iz leta 1998. Jeseni bo tudi srečanje mladih ornitologov Slovenije, na katerem bodo mladi predstavili raziskovalne naloge o kmečki lastovki in dali različne predloge za zaščito lastovk.«

V Sloveniji ne živi le kmečka lastovka, ampak še nekatere druge vrste …

»Najpogostejši sta kmečka in mestna lastovka. Obe živita v kulturni krajini, a samo ime je lahko zavajajoče, saj lahko gnezdita celo na isti kmetiji. Najopaznejša je razlika v gnezdih: kmečka zmeraj gnezdi v notranjosti poslopja, gnezdo je skodeličaste oblike in nima pokrova, mestna naredi gnezdo na fasadi oz. na zunanji površini stavbe, gnezdo pa ima pokrov in v njem le manjšo odprtino. Razliko opazimo tudi v letu, kmečka lastovka ima globoko vrezan škarjast rep, mestna ima manj vrezanega. Poleg teh dveh vrst živijo pri nas še tri vrste lastovk – skalna in rdeča lastovka ter breguljka. Skalna lastovka prebiva v prepadnih stenah in v skalovju, gnezdo je podobno tistemu od kmečke lastovke, le da je pripeto na skalne stene. Breguljka je naša najmanjša lastovka, leti hitro in frfotajoče, živi pa na visokih peščenih stenah nad rekami. Rdeča lastovka je zelo redka, pri nas sta le en ali dva para v bližini meje s Hrvaško.«