Kadar izgubite ...

Vedno sem bil prepričan, da je spomladanska utrujenost le izgovor za šefe, direktorje in razredničarke.

Drži, da sem se je tudi sam nalezel skoraj vsako pomlad, razen če sem imel na primer novo kolo ali tekaške copate. V takih primerih nisem bil spomladi nikoli utrujen. Torej je vse v denarju? Hec. Strokovnjaki pravijo, da je spomladanska utrujenost resnična motnja, ki nastane, ko se telo prilagaja naravnim spremembam in prične spomladi pospešeno proizvajati hormone, kar je za organizem pravi napor. Pravijo, da vsak peti človek občuti pravo spomladansko utrujenost. Znaki pa so brezvoljnost, mlahavost, pomanjkanje energije in volje. Ne rečem, da sta edino zdravilo nakup novega kolesa ali tekaških copat. Ne, tega nisem rekel in zato tudi ne bom napisal. Torej če spadate med pete, potem se ne boste prebili do konca tega besedila, ker nimate volje. Ne boste mogli zadovoljiti partnerke, ker ste mlahavi. Ne boste prišli do bifeja, ker nimate energije za premikanje, in ne boste šli jutri teč, ker je volja na psu. Kaj vam preostane? Pod a): da čakate poletje; pod b): da ne jemljete strokovnjakov preveč resno; pod c): da se delate, da ne spadate med pete. Ob poslušanju omenjenih strokovnjakov mi je ostalo v ušesih, da se moram izogibati ponočevanju in da moram poskrbeti za zadostno količino spanja. Pri tako majhnih otrocih, kot jih imam, sem postal pravi ponočnjak in ne spomnim se, kdaj sem se nazadnje naspal. Hvala bogu, da sem spanje natreniral, preden sem se odločil za naslednike, in zdaj lahko črpam iz baterij še za kako leto. Pil naj bi rožmarinov čaj, ker pospeši krvni pretok. Jaz, cepec, pa sem mislil, da je Red bull zakon za doseganje letenja čez dan? Naužijte se spomladanskega sonca? Bolj kot tisti, ki je na »sončni«, se ga ne morem. In tak je na Gorenjskem vsak peti, se mi zdi. Zjutraj bi se moral odločati med prhanjem s toplo-hladnimi vodnimi curki ali pa mešanico dveh žlic jabolčnega kisa v kozarcu vode …

Pomaga samo rekreacija! Pod to se podpišem. A kaj, ko je ravno najtežje stopiti v tekaške copate. Če pa ti to uspe, pa v trenutku pozabiš na lenobo, ker je spomladanska utrujenost po mojem samo lepše opisana navadna nagnusna lenoba in nič drugega. Torej, stal sem v tekaških copatah, v pajkicah, majici z napisom Športni glas ti da gas, na roki sem imel števec srčnega utripa in v sebi samo srečo. Tekaški copati so bili zelo udobni. Pajkice so me stiskale najbolj okoli omenjene mlahavosti. Majica je plapolala kot tudi nekaj sivine v laseh, snemalnik srčnega utripa pa je meril poskočnost igrivega srca. Torej: bila me je ena sama sreča. Tako srečen sem stal in se nisem mogel načuditi, da imam v tako slabih časih čas za tek s prijateljem. Spomnil sem se članka v petkovem Glasu izpod prstov Jožeta Košnjeka. Na prvi strani je bil. Kako se zrcali globoka družbena in gospodarska kriza, trhlost sistema osnovnih splošno civilizacijskih vrednost in drvenje v grozečo delitev na … sploh si ne upam do konca zapisati. In potem še spomladanska utrujenost, ki popipsa še tako dobro hotečega. Prijatelju sem hotel opisati prebrani članek, a me je prekinil z ugotovitvijo, da se zopet lotevam politike. Nehal sem. Potem sva samo še tekla.

Prazniki so mimo. Najbolj žalosten krščanski praznik je za nami. Preživeli smo ga … še enega. In če zdaj ni čas za veselje in zagnanost, optimizem, dobro voljo … trdnost, potem ne vem, kdaj je? Pozabite na utrujenost in uživajte pomlad. Verjetno je vsakemu petemu težko, a se da. Prepričan sem, da lahko premagate utrujenost, še preden se boste utrudili. To je nekako takole: če se nečesa lotite tako, da ne pomislite, kako utrujeni boste na koncu, potem vam bo jasno, da se boste tega lotili predvsem zaradi užitka. Kako preprosto? Potemtakem sledi, da je že vsako delo lahko užitek, kaj šele rekreacija.

Pred dnevi nas je obiskal dalajlama. Spomnil sem se ga, ker mi je njegov rek oziroma pravilo oziroma aforizem - eden od njegovih neštetih - izredno všeč in si ga ponavljam vedno bolj pogosto ... v življenju seveda: »Kadar izgubite, ne prezrite lekcije.«