Kvaliteta življenja (še) ne zaostaja

Po analizi Urada za makroekonomske analize in razvoj se je kvaliteta življenja v prvem desetletju drugega tisočletja v Sloveniji v primerjavi z državami EU izboljševala.

Ljubljana – Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) so pretekli teden izdali svojo analitično publikacijo Socialni razgledi, ki tokrat prinašajo nekaj zanimivih odgovorov na temo Kako živimo. V šestih poglavjih analizirajo različne vidike kvalitete življenja Slovencev v obdobju od leta 2000 do lani in poskušali smo strniti nekaj najzanimivejših ugotovitev.

Število prebivalcev se povečuje

Na UMAR-ju ugotavljajo, da se je število prebivalcev Slovenije v zadnjih letih precej povečalo (leta 2000 nas je bilo 1.990.100; zdaj nas je 2.055.330), kar je bilo predvsem posledica selitvenega prirasta, povezanega zlasti z gospodarsko konjunkturo in spremljajočimi povečanimi potrebami na trgu dela po širitvi EU. Od leta 2006 je število prebivalcev znova naraščalo tudi zaradi pozitivne naravne rasti. V strukturi prebivalstva se povečuje delež starega prebivalstva (65 let in več). Število upokojencev narašča hitreje od števila zavarovancev, ki vplačujejo v pokojninsko blagajno, opozarjajo na uradu. Povprečna starost ob upokojitvi se sicer povečuje, je pa še vedno relativno nizka. Razmerje neto starostne pokojnine do neto plače se je v obdobju 2000–2007 zniževalo, leta 2008 se je zadržalo razmerje iz preteklega leta, v prvih desetih mesecih leta 2009 pa se je rahlo povečalo.

Kriza je povečala brezposelnost

Po daljšem obdobju izboljševanja so se razmere na trgu dela v zadnjem četrtletju 2008 pod vplivom krize začele poslabševati. V obdobju 2000–2008 je število delovno aktivnih naraščalo, brezposelnost pa se je zmanjševala, kar je vplivalo tudi na upad števila prejemnikov denarnega nadomestila in denarne socialne pomoči za brezposelne. S krizo so se ugodni trendi prekinili. Število zaposlenih se je zmanjšalo, brezposelnih pa povečalo (glej graf), kar je vplivalo na povečanje števila prejemnikov denarnega nadomestila in denarne socialne pomoči. Ker ni pričakovati hitrega izboljšanja razmer na trgu dela, je velik izziv za politiko tega trga povečanje števila vključenih brezposelnih in zaposlenih v programe izobraževanja in usposabljanja ter programe javnih del, ki naj bi okrepili njihovo zaposljivost, drugi izziv pa je postopno preoblikovanje ukrepov za ohranjanje delovnih mest, ki bi morali biti začasni in namenjeni premagovanju krize.

Dohodki rastli hitreje od potrošnje

V obdobju 2000–2008 se je dohodek prebivalstva povečeval hitreje od potrošnje, zaostanek za povprečnim dohodkom na prebivalca EU-27 pa se je zmanjšal. Struktura razpoložljivega dohodka slovenskih gospodinjstev se v tem obdobju ni bistveno spremenila – v primerjavi s povprečjem EU-27 večji delež dohodka pridobimo z zaposlitvijo in manjšega z lastnino. Podatki o izdatkih prebivalstva kažejo, da je petina gospodinjstev z najvišjo potrošnjo leta 2007 porabila 4,2-krat več kakor petina z najnižjo potrošnjo. Realna bruto plača na zaposlenega se je v obdobju 2000–2008 povečala povprečno letno za 2,3 odstotka, rast pa je bila v zasebnem sektorju hitrejša kakor v javnem. V zasebnem sektorju so v rasti plač velike razlike po dejavnostih. V zadnjih letih se je tudi povečal delež zaposlenih z nizkimi plačami. Zadolževanje slovenskih gospodinjstev se je v letu 2008 začelo umirjati in kljub hitremu zadolževanju v zadnjih letih smo med najmanj zadolženimi v EU.

Manjka nam zdravnikov, stanovanja so predraga

Dostopnost javnih storitev in dobrin splošnega pomena se je na večini področij izboljševala, marsikdaj zaradi plačila iz zasebnih virov, obstajajo pa še nekateri problemi. V sistemu zdravstvenega varstva se je obremenjenost gospodinjstev z izdatki za zdravstvo povečala. Problematična postaja pokritost s splošnimi zdravniki, zagotavljanje preventivnih dejavnosti, čakalne dobe so dolge zlasti v zobozdravstvu za odrasle, izboljšala pa se je dostopnost do storitev v akutni bolnišnični obravnavi. Kljub povečevanju potreb po dolgotrajni oskrbi zaradi staranja prebivalstva se je s širjenjem zmogljivosti domov za starejše izboljšala tudi dostopnost institucionalne oskrbe, še naprej pa je Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami zaostajala zlasti pri razvoju oskrbe na domu.

Stanovanjske razmere so se na splošno izboljšale, a so za prebivalstvo v nižjih dohodkovnih skupinah in za najemnike ostale precej neugodne. Približno polovica gospodinjstev z nizkimi dohodki in najemniki je težko poravnavala stanovanjske stroške. Stanovanjski sklad se je še naprej povečeval, problem pa so bile visoke cene stanovanj, ki niti gospodinjstvom s povprečnimi dohodki niso omogočale, da bi z nakupom ali najemom na trgu prišla do primernega stanovanja.

Gibanja glede vključenosti v izobraževanje, dokončanja izobraževanja in spreminjanja izobrazbene strukture so bila večinoma ugodna. Glavni izzivi pa so zagotavljanje dovolj velikih zmogljivosti v vrtcih, zmanjševanje vpliva socioekonomskih dejavnikov na učne dosežke učencev in na vključenost odraslih v izobraževanje.

Zaupanje upada

Družbena kohezija (povezanost) je bila v Sloveniji razmeroma visoka, saj se uvrščamo v vrh držav EU. Tako smo imeli leta 2008 najnižjo dohodkovno neenakost, najnižji delež gospodinjstev z otroki, v katerih ni nihče delal, in najnižji delež mladih, ki so opustili šolanje. K zmanjševanju dohodkovne neenakosti je precej prispeval razmeroma učinkovit sistem socialnih transferjev, saj bi bila revščina brez te pomoči socialne države skoraj dvakrat višja. Tudi nekateri drugi kazalniki kakovosti življenja v Sloveniji (npr. stopnja kriminalitete, število umorov in ubojev, pa tudi šibak občutek ogroženosti prebivalstva v neposrednem življenjskem okolju) so kazali na dokaj ugodno uvrstitev države v EU. Močno pa je Slovenija presegla povprečje EU po številu prometnih nesreč s smrtnim izidom in po samomorilnosti. Tudi zaupanje drugim ljudem in zaupanje v institucije kot kazalnik socialnega kapitala je bilo v Sloveniji nizko. Po kazalniku sreče in zadovoljstva pa smo se uvrstili v sredino držav EU.