Premalo kandidatov za štipendije

Razvojna agencija tudi letos poziva delodajalce k predložitvi potreb po bodočih sodelavcih. Bo letos bolje kot lani, ko za štipendije od 175 do tristo evrov ni bilo kandidatov?

Kranj - Regionalna razvojna agencija Gorenjske (BSC Kranj) je objavila poziv delodajalcem k oddaji vlog za izbor v enotno regijsko štipendijsko shemo (RŠS) Gorenjske za šolsko/študijsko leto 2010/2011. Lani so delodajalci največ povpraševali po strojnikih, elektrotehnikih, mehatronikih in gostincih, vendar kandidatov ni bilo dovolj.

V štipendijsko shemo se lahko vključijo delodajalci, ki izpolnjujejo pogoje iz razpisa, kot je sedež ali poslovna enota na Gorenjskem, da izkazujejo kadrovske potrebe za poklic, za katerega se bo štipendist izobraževal, in da bodo štipendista po končanem šolanju zaposlili za nedoločen čas. Delodajalec hkrati ne sme biti v insolventnem postopku, zagotoviti mora denar za vsa leta šolanja štipendista, pri podelitvi štipendij pa bodo imeli prednost perspektivni poklici v regiji.

»Le v primeru, da kvota razpoložljivega denarja ne bo zadostovala za potrditev vseh potreb delodajalcev (to se do sedaj še ni zgodilo, op. a.), si štipenditor pridržuje pravico, da ne prijavi vseh potreb in izbere le upravičence po kriteriju deficitarnosti poklica na Gorenjskem,« pojasnjuje Franja Gabrovšek Schmidt. Največ potreb po novem kadru, ki se še šola, so lani izkazali v Acroniju, Iskri Mehanizmih, Mizarstvu Jezeršek, Domelu, Hitu Alpinei, Merkurju, Polycomu in LIP-u Bledu, vendar vse želje po podelitvi kadrovskih štipendij teh delodajalcev niso bile uslišane. Ne zaradi pomanjkanja denarja v regionalni štipendijski shemi, ampak se za na njihove kadrovske potrebe dijaki in študenti enostavno niso prijavili!

Višina kadrovske štipendije je določena in jo delno financira Evropska unija, saj mora le polovico zagotoviti delodajalec. Povprečna višina kadrovske štipendije letos znaša 175 evrov za dijake in tristo evrov za študente. Lani so podjetja najbolj iskala dijake oziroma študente za poklicno oziroma strokovno izobrazbo avtoserviser, gradbeni tehnik, mizar, tehnik mehatronike, mehatronik operater in diplomirane oziroma univerzitetne diplomirane inženirje elektrotehnike, strojništva, računalništva in informatike, kemije, lesarstva …