Pregled krvi na kužno malokrvnost

Pri vseh konjih, ki se udeležujejo sejmov, razstav in drugih zbiranj, je enkrat na leto obvezen pregled krvi na kužno malokrvnost.

Kranj – Kmetijska svetovalna služba je pred nedavnim pripravila predavanje, na katerem je priznani strokovnjak in rejec konj Janez Habjan iz Veterinarske prakse Tenetiše povedal rejcem konj marsikaj koristnega tudi o kužni malokrvnosti ali infekciozni anemiji konj (IAK). Kot je dejal, se bolezen pojavlja v različnih oblikah – v akutni, subakutni in kronični obliki. Za bolezen v akutni obliki je značilen vročinski napad, neješčnost, brezvoljnost. Pri kronični obliki se ponavljajo stanja povišane telesne temperature, pri konju se pojavijo otekline spodnjih delov telesa in oslabelost, konj hujša, se hitro utrudi in ni sposoben za delo. Od okužbe do pojava kliničnih znakov ponavadi mine od enega do dveh tednov, lahko pa tudi do 105 dni. Vir okužbe so obolele živali. Virus se izloča z urinom, iztrebki, slino in spermo, vendar se skoraj v vseh primerih prenaša s piki velikih krvosesnih insektov. Če brencelj ali komar piči zdravega konja, ga pri tem lahko okuži. Virus se naseli v rdečih krvničkah in povzroči njihovo propadanje, konj postane malokrven in vse bolj oslabel. Okuženi konj ostane vir okužbe vse življenje, zdravljenja ni, prav tako ni zaščitnega cepljenja. Bolezen ni nevarna za ljudi, povzroča pa gospodarsko škodo, saj klinično bolne živali usmrtijo oz. jih dajo v zakol.

Po pravilniku je enkrat na leto obvezen pregled krvi na IAK pri vseh kopitarjih, ki se udeležujejo sejmov, razstav, tekmovanj ali drugih zbiranj živali ter pri spremembi lastništva, pri tem pa se za zbiranje šteje tudi skupinska paša in pripust konj. Po podatkih republiške veterinarske uprave je bilo lani (do 5. oktobra) v Sloveniji na IAK pregledanih 7972 konj, od tega je bilo 28 konj iz osemnajstih gospodarstev serološko pozitivnih. Na Gorenjskem so bili pozitivni štirje konji – v Bohinju, Cerkljah, Kranju in v Vodicah.