Nikdar več ne bo, kot je bilo

Končno. Po dvajsetih letih "demokracije" je prišel čas, ko so pod drobnogledom tisti, ki krojijo usodo Sloveniji. Poslanci, visoki vladni funkcionarji, župani in druga vplivna sodrga. Če bo šlo naprej tako, kot se stvari odvijajo zdaj, se bo center vladne politike iz Domžal, od koder menda prihajajo vse pomembne kriminalne, pardon politične smernice, preselil nazaj v Ljubljano. A, ne na Gregorčičevo, pač pa na Povšetovo. Se pravi, v zapor. V celice, zavarovane z rešetkami.

Je pa res. O takšnem izidu pranja umazanega perila resno dvomim, saj gre po mojem mnenju le za merjenje moči v maniri: jaz tebi, ti meni. Recimo, če boš ti mene izsiljeval s fotografijami, na katerih spolno zlorabljam mladoletnika, bom jaz v javnost spravil posnetke orgij istospolno usmerjenih (tudi lezbijk, da se razumemo), na katerih si jasno prepoznaven. Ali, če mi ne urediš tega in tega, bom poskrbel, da bo javnost zvedela za tvoj študentski »biznis«, ko si organiziral in nadziral preprodajo droge po vsej Primorski. In tako dalje in tako naprej od plemenitih predvolilnih obljub do ignorance poštenih ljudi ter kriminala na najvišji državni ravni.

Ne glede na to, kako se bodo dogodivščine vplivne domače (zakulisne) politične, gospodarske, bankirske, odvetniške, tako imenovane podjetniške, sindikalne in kaj vem katere vplivne združbe še končale, je glede na šokantne zaplete in razplete razvpitih dogodkov aktualna izjava Milana Kučana, zadnjega šefa Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, prvega, drugega in tretjega predsednika samostojne Slovenije in ustanovitelja Foruma 21, ko je ob priložnosti razglasitve samostojne slovenske države izrekel znameniti stavek: »Nič več ne bo tako, kot je bilo.« Je imel takratni tovariš in sedanji gospod preroško videnje ali je imel v roki izpiljen libreto pokomunistične operete?

V teh odločilnih trenutkih prihodnje smeri razvoja slovenske demokracije in s tem države nasploh je aktualna še ena zgodovinska prerokba. Namreč tista, ki jo je v državnem zboru izrekel takratni vladni predsednik Janez Drnovšek, češ »Ko me ne bo, se boste še pobili med seboj.«

Pokojni predsednik države Janez Drnovšek je bil resnično pravi politični prerok. Politiki in drugi vplivni oligarhi se med seboj resda ne pobijajo. Vendar, kdo ve, kaj nas v aktualni razporeditvi moči in vpliva še čaka? Spomnimo se samo nedvomno politično motiviranega umora predsedniškega kandidata Ivana Krambergerja.

Žal je v sedanji Sloveniji mogoče vse. Celo več. Mogoče je prav vse. Tudi zato, ker je postalo (izprijeno) bogastvo najvišja družbena vrednota. V Sloveniji kratko malo ni pomembno, kako je človek obogatel. Če bi se tistim, ki sedijo v državnem zboru, zdela ta podrobnost pomembna, bi že na samem začetku nastajanja politične in gospodarske preobrazbe med drugim sprejeli zakon o finančni policiji. Ampak ne. Nimamo niti finančne policije niti zakona o lobiranju niti katerega drugega učinkovitega pravnega sredstva, ki bi preprečil bohotenje in predrznost kriminalcev na najvišji državni ravni. Za kar so, da ne bo pomote, krive in odgovorne vse dosedanje slovenske vlade z vsemi nevidnimi političnimi botri v ozadju.